Spomnimo, da je razprava o novem občinskem prostorskem načrtu v Izoli še posebej občutljiva, saj gre za edino slovensko občino, kjer so občani leta 2022 na referendumu razveljavili že sprejeti OPN. Medtem ko na občini poudarjajo, da je aktualni predlog usklajen z referendumskimi zahtevami in predstavlja nadaljevanje več let trajajočega postopka, v Civilni iniciativi Gibanje za Izolo (CI-GZI) opozarjajo, da ključna vprašanja razvoja obalnega prostora ostajajo nerešena. V ospredju so predvsem območja Arga, Male opreme in Ribe, kjer po njihovem mnenju predlagane rešitve še vedno dopuščajo možnosti za pozidavo in nastanitvene dejavnosti na območjih, ki bi morala ostati namenjena javni rabi, kulturi, športu in zelenim površinam.

Opozarjajo na možnost prikrite stanovanjske gradnje

V civilni iniciativi menijo, da popravljeni OPN kljub določenim spremembam ostaja naklonjen posebnim interesom, katerih cilj naj bi bila pozidava zemljišč v neposredni bližini morja.

Kot navajajo, je za območje Male opreme določeno, da bivanje ni dovoljeno, hkrati pa so kot spremljajoče dejavnosti dovoljene nastanitvene dejavnosti. Po njihovem mnenju takšna določila dopuščajo različne interpretacije.

"Čeprav na videz bivanje v omenjenih območjih ni dovoljeno, se po ovinku z oznako spremljajoče dejavnosti vseeno omogoča gradnja nastanitvenih kapacitet," opozarjajo v CI-GZI.

Po njihovem prepričanju bi morala območja v neposredni bližini morja ostati namenjena javnemu interesu in dostopna vsem občanom.

Argo naj bi ostal namenjen javnim vsebinam

Posebno pozornost namenjajo tudi območju Arga, kjer vztrajajo, da bi moralo biti namenjeno kulturnim, športnim in javnim vsebinam.

Civilna iniciativa predlaga, da bi območja Arga, Male opreme in Ribe ostala v namenski rabi za kulturo, šport in zelene površine. Med možnimi vsebinami omenjajo gledališče, galerije, muzeje, knjižnico, prireditvene prostore, parkovne ureditve in dejavnosti vodnih športov.

"Samo tako se lahko zagotovi javni interes območja, ki ima vse lastnosti javnega dobra in mora biti namenjeno vsem občanom, ne pa privilegiranim skupinam," poudarjajo.

Dvomi o pravni podlagi postopka

V CI-GZI opozarjajo tudi na pravna vprašanja, povezana s pripravo novega OPN po uspešno izvedenem referendumu.

Prepričani so, da referendum ni odpravil zgolj posameznih določil, temveč celoten odlok, zato bi bilo po njihovem mnenju treba ponovno izvesti celoten postopek priprave prostorskega akta, pridobiti nova soglasja pristojnih organov in izvesti vse predpisane postopke sodelovanja javnosti.

Po njihovem stališču se za nov dokument ne bi smela uporabljati soglasja, ki so bila izdana za že razveljavljeni odlok.

Nasprotujejo novim privezom in visokim objektom

Med pripombami izpostavljajo tudi strokovne podlage za območji Argo in Delamaris. Opozarjajo, da bi lahko predvideni objekti s svojimi gabariti pomembno vplivali na podobo mesta.

Poleg tega nasprotujejo predvidenim novim privezom med valobranom in carinskim pomolom. Po njihovem mnenju je območje že danes močno obremenjeno s privezi, dodatne kapacitete pa bi lahko še dodatno zmanjšale možnosti za ureditev javnih površin ob morju.

Skrbi jih tudi prihodnost kmetijskih zemljišč pod bolnico in v dolini Pivol, za katera menijo, da niso dovolj zaščitena pred morebitnimi spremembami namembnosti.

Delavnice zgolj formalnost?

Civilna iniciativa kritično ocenjuje tudi dosedanji proces vključevanja javnosti.

"Ugotavljamo, da so bila posvetovanja in delavnice izvedene bolj zaradi formalnosti in ustvarjanja vtisa sodelovanja občanov kot zaradi dejanske izmenjave idej in zaščite javnega interesa," so zapisali.

Od občinskih svetnikov pričakujejo, da bodo ob obravnavi OPN podprli rešitve, ki bi jasno preprečile vse oblike nastanitvenih dejavnosti na območjih Arga, Male opreme in Ribe.

Napovedujejo nadaljnje pravne korake

V CI-GZI poudarjajo, da ne nasprotujejo razvoju Izole, vendar menijo, da mora biti ta usmerjen v dolgoročno zaščito javnega prostora in interesov občanov.

"Ne želimo biti zaviralec razvoja mesta, ne bomo pa popuščali pri odločitvah, ki jih ocenjujemo kot ključne za prihodnost Izole," sporočajo.

Če njihove pripombe ne bodo upoštevane, napovedujejo možnost nadaljnjih pravnih postopkov, med drugim tudi ustavne presoje dokumenta.