Intesa je s prevzemno ponudbo za MPS zagnala nov krog konsolidacije bančnega sektorja, ki je po prepričanju banke nujen tako v Italiji kot na celotni evropski ravni. "Samo večje bančne skupine lahko konkurirajo novim igralcem na trgu ter vzdržujejo ustrezne ravni dobičkonosnosti," so navedli v Intesi. Z objavo prevzemne ponudbe je neposredno izzvala tekmeca Banco BPM, ki je v nedeljo sporočil, da bo MPS pozval k pogovorom o morebitni združitvi. Skladno s prevzemnimi pravili po objavi Intesine prevzemne ponudbe Banko BPM zdaj ne more začeti teh pogovorov brez predhodne odobritve delničarjev.

MPS je sicer po lanskem nakupu Mediobance postala tretja največja bančna skupina v Italiji. Leta 2017 jo je iz težav rešila država in jo v letih 2023 in 2024 ponovno privatizirala. Banka je bila že večkrat potencialna prevzemna tarča domačih bank, še posebej po tistem, ko je postala pomemben lastnik zavarovalnice Generali.

Intesa Sanpaolo, ki je prisotna tudi v Sloveniji, je sicer leto 2025 končala z 9,3 milijarde evrov čistega dobička. V letošnjem letu bančna skupina pričakuje približno deset milijard evrov čistega dobička.

Boj za Generali je odprt

S tem pa se je ponovno odprl boj za zavarovalniško skupino Generali. Na kocki je 800 milijard evrov premoženja, s katerim upravlja, poroča Rainews. Predvsem pa so tukaj pomembna razmerja moči v italijanskem finančnem sistemu.

Banco BPM je včeraj predlagala združitev z banko Monte dei Paschi di Siena (MPS), ki po vključitvi Mediobance nadzoruje več kot 13-odstotni delež v družbi Generali. Le nekaj ur pozneje se je Intesa Sanpaolo odzvala s ponudbo za prevzem MPS ter sklenitvijo dogovora z družbama Unipol in BPER. Če bi bil ta načrt uresničen, bi projekt združitve BPM-MPS dejansko postal neizvedljiv.

Po načrtu Intese in BPER bi BPER prevzela tradicionalne bančne dejavnosti MPS, vključno s 635 poslovalnicami, Intesa pa bi obdržala Mediobanco in prek nje tudi delež v Generaliju.

Kdo cilja na koga?

BPM želi ustvariti drugo največjo domačo bančno skupino z borzno vrednostjo, višjo od 50 milijard evrov, ter letnimi bruto sinergijami, ocenjenimi na več kot 1,1 milijarde evrov. Cilj je tudi ohraniti samostojnost po neuspešnem poskusu prevzema s strani UniCredita v letih 2024 in 2025, poroča Rainews.

Intesa po drugi strani cilja predvsem na Mediobanco in Generali. Predvideni scenarij bi ji omogočil pridobitev vpliva v Generaliju ter dodatno krepitev položaja na področju upravljanja premoženja in zavarovalništva. Ne gre zgolj za bančni posel, temveč za vprašanje nadzora nad prihranki Italijanov.

BPER in Unipol bi s prevzemom dela poslovne mreže in bančnih dejavnosti MPS okrepila svoj položaj na nacionalni ravni.

Finančno ministrstvo želi preprečiti, da bi MPS prišla pod francoski nadzor

Italijansko finančno ministrstvo želi izstopiti iz lastništva MPS, kjer ima še vedno pomemben delež, po čim ugodnejši ceni. Obenem si želi preprečiti, da bi banka prešla pod francoski nadzor.

V ozadju posameznih ponudb se skriva širše vprašanje: kdo bo v prihodnjih desetletjih nadzoroval italijanske prihranke. Pravi predmet spora niso poslovalnice MPS, temveč vpliv nad Mediobanco, Generalijem in ogromnim obsegom premoženja, ki ga te institucije upravljajo. Generali upravlja prihranke milijonov Italijanov. Ali bo družba pristala pod okriljem Intese, ki je že zdaj prevladujoč igralec na trgu, ali pa bo ostala del bolj uravnotežene skupine BPM-MPS, je vprašanje javnega interesa in ne zgolj finančnih interesov.

Generali ni samo zavarovalnica

Javna razprava Generali pogosto predstavlja kot vprašanje 'italijanskosti', vendar takšna poenostavitev zakriva precej bolj specifične interese. Generali ni le zavarovalnica, temveč eno ključnih središč italijanskega finančnega kapitalizma, kjer se križajo interesi skupin Delfin, Caltagirone, Mediobanca in Unipol.

Skupina upravlja skoraj 800 milijard evrov premoženja. Velik del predstavljajo življenjska zavarovanja, pokojninski skladi in varčevalni produkti običajnih italijanskih gospodinjstev. Kdor nadzoruje Generali, ne nadzoruje zgolj podjetja, temveč pomemben del sistema donosov, stroškov in naložbenih odločitev italijanskih varčevalcev.

Poleg tega ima Generali v portfelju več kot 40 milijard evrov italijanskih državnih obveznic (BTP), kar predstavlja približno devet odstotkov vseh njegovih naložb. Zaradi tega ima vodstvo Generalija pomembno vlogo tudi pri stabilnosti italijanskega državnega dolga.

Možni scenariji

Če bi prišlo do združitve BPM in MPS, bi Generali ostal v orbiti nove skupine, največji delničar združenega podjetja pa bi postala družba Delfin. Francoski Crédit Agricole bi imel približno 6,5-odstotni delež, pri čemer mu je Evropska centralna banka že odobrila možnost povečanja deleža v BPM do 29,9 odstotka. To odpira vprašanja o dejanskem nadzoru nad italijanskimi prihranki.

Če bi Mediobanco prevzela Intesa, bi še dodatno razširila svoj vpliv nad 'levom iz Trsta', kot pogosto imenujejo Generali, in njegovimi skoraj 800 milijardami evrov upravljanega premoženja. Intesa je že zdaj vodilna na področju upravljanja premoženja prek družbe Eurizon. Nastanek skupine, ki bi hkrati obvladovala največjo italijansko banko, največjo zavarovalniško distribucijsko mrežo in pomemben del pokojninskih prihrankov, bi pomenil doslej nevideno koncentracijo finančne moči v sodobni Italiji.

Kakršnakoli rešitev bo na koncu prevladala, bo morala dobiti soglasje evropskih regulatorjev. Evropska centralna banka in organi za varstvo konkurence bodo presojali tako kapitalsko trdnost poslov kot tudi njihov vpliv na konkurenco v bančnem, zavarovalniškem in varčevalnem sektorju. V ozadju pa ostajajo tudi preiskave milanskega tožilstva glede prevzemnega pohoda MPS proti Mediobanci. Tožilstvo preučuje sume tržne manipulacije in oviranja nadzornih organov. Med preiskovanimi so Francesco Gaetano Caltagirone, Francesco Milleri iz skupine Delfin ter izvršni direktor MPS Luigi Lovaglio.