Pedagoški študij in poklicno udejstvovanje sta ključna za kakovostno izobraževanje otrok in mladine, zato je bila na to temo v okviru projekta Skupaj nad izzive trga dela, ki poteka pod okriljem Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), na Pedagoški fakulteti v Kopru pripravljena študija, kako naj strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju uvajajo mlade.

Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice

Študijo so v obdobju od marca do oktobra lani pripravljali izr. prof. dr. Dejan Hozjan, in dr. Nina Krmac z magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, ter izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič z univerzitetnega študijskega programa Pedagogika, preučuje pa položaj pedagoških delavcev in z njimi povezanega aktivnega staranja ter položaj prihodnjih pedagoških delavcev, študentk in študentov Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete. Namen študije je prikazati pomen pedagoškega poklica in potrebo po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev.

Izr. prof. dr. Dejan Hozjan, izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič, dr. Nina Krmac.: "Študija naj služi kot podlaga za ugotavljanje, kako bolje povezati študente pedagoških smeri (fakultete in univerze) z vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter omogočiti večjo kakovost usposabljanja učiteljev, po drugi strani pa omogočiti ter obogatiti delovne razmere in prehod starejših zaposlenih v tretje življenjsko obdobje."

Kot izpostavljajo avtorji študije, sta pedagoški študij in z njim povezano prihodnje poklicno udejstvovanje ključna za kakovostno izobraževanje otrok in mladine. Prav kakovost izobraževanja bodočih pedagoških delavcev je namreč primarnega pomena za nadaljnje delo, saj predstavlja najpomembnejši šolski dejavnik, ki vpliva na dosežke učencev. Izvajanje konceptualne kontinuitete, kjer je na eni strani poskrbljeno za strokovno uvajanje mladih v poklic, na drugi pa za aktivno staranje in razbremenitev starejših kolegov, je ključna nevralgična točka pri zadovoljevanju temeljnih poklicnih in osebnostnih potreb obeh skupin.

Mojca Kukanja Gabrijelčič

V študijo so avtorji vključili tudi zglede dobrih praks s Škotske, Hrvaške in z Norveške, ki prinašajo vpogled v to, kako v teh izbranih državah skrbijo za starejše zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter obenem, s kakšnimi strategijami uvajajo v svet dela mlade. Poleg tega so analizirali trenutno starostno strukturo zaposlenih v predšolski vzgoji ter osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji, kar je neprecenljivo z vidika uvida v prihodnje zaposlitveno stanje in trende na področju šolskega polja, prav tako pa lahko ti podatki predstavljajo smernice za konkretne aktivnosti v sindikatu, upoštevaje starostno strukturo članstva.

Dokument prav tako prinaša analizo sistemskih možnosti za aktivno staranje in uvajanje mladih v poklic na področju vzgoje in izobraževanja, dodana vrednost pa so odgovori iz vprašalnika o kariernem razvoju, ki so ga izpolnili študenti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Prinašajo namreč ugotovitve, kako so študentje po začetnem izobraževanju in usposabljanju pripravljeni na poklic, dodani pa so tudi nekateri mednarodno primerjalni ukrepi za lažje vstopanje v poklicno življenje. Kot izhaja iz vprašalnika, si mladi želijo čim prej po končanem študiju zaposliti na področju, na katerem se izobražujejo.

Pomanjkanje kadra in usposabljanja

Pomemben del študije prinaša vpogled v potrebe, mnenja in stališča pedagoških delavcev ter njihov odnos do aktivnega staranja ter uvajanja mlajših kolegov v poklicno okolje. Dodatno predstavlja nekatere ukrepe za aktivno staranje ter odpira pomembna vprašanja o prihodnosti učiteljskega poklica, povečanju interesa za pedagoški študij in omogočanju starejšemu kadru kakovostnejše staranje. Kar se tiče ustrezne skrbi za aktivno staranje strokovnih delavcev, je kar 82,8 % anketiranih izpostavilo, da za to področje ni ustrezno poskrbljeno, pri čemer so bili še zlasti kritični starejši zaposleni. Pokazalo se je, da so zaradi pomanjkanja kadra ti zaposleni ponekod še dodatno obremenjeni, da njihove izkušnje niso dovolj cenjene, pogosto se pojavlja šikaniranje, pereča je problematika mentorstva (70,4 odstotka vprašanih je npr. odgovorilo, da mlajši strokovni sodelavci v delo niso vpeljani ustrezno), dodatno izobraževanje je večinoma prepuščeno zaposlenemu samemu, prav tako skrb za zdravje. Vprašani kot pomanjkljivost vidijo tudi sistem napredovanja, ki ga dojemajo kot nestimulativnega za starejše strokovne sodelavce. Med predlogi, kako izboljšati pristope k aktivnemu staranju zaposlenih, so omenjeni, denimo, sistemska ureditev pripravništva in mentorstva, delo v tandemu, izboljšanje sodelovanja med sodelavci.

Nina Krmac

Predlogi

Potrebne so prožnejše sistemske rešitve, usmerjene predvsem v pomen praktičnega usposabljanja in ob sočasni krepitvi sodelovalnega poučevanja oziroma ustreznega mentorskega odnosa med starejšo in mlajšo populacijo strokovnih delavcev. Tako bi omogočili ustrezno vodenje in spremljanje usposabljanja bodočih učiteljev ter prispevali h kakovosti našega izobraževalnega sistema. Na drugi strani pa bi omogočili poseben statusni položaj mentorjem, njihovi razbremenitvi in ustreznemu nacionalnemu sistemu nagrajevanja.

Pričujoča študija pomembno odpira nove vrzeli na nacionalni ravni s področja izobraževanja bodočih strokovnih in pedagoških delavcev ter razkriva nekatera pomembna izhodišča, ki jih izpostavljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Pri Univerzi na Primorskem je študija Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice izšla tudi kot znanstvena monografija in je dostopna na spletni strani Založbe Univerze na Primorskem.