Po navedbah poročila kanadski generali ocenjujejo, da bi se država zaradi izjemne vojaške premoči Združenih držav morala zanašati na nekonvencionalno obliko bojevanja. Načrt predvideva uporabo taktik, podobnih tistim, ki so jih afganistanski mudžahedini uporabljali proti ameriškim silam, predvsem zasede po načelu "udari in zbeži", v katerih bi sodelovali tako vojaki kot oboroženi civilisti. Pomembno vlogo naj bi imeli tudi droni, s katerimi bi skušali ameriškim silam povzročiti čim večje izgube, po vzoru delovanja ukrajinske vojske v spopadih z Rusijo.

Kanadski obrambni uradniki obenem ocenjujejo, da bi ameriške sile kanadsko obrambo lahko prebile že v dveh dneh. V takšnem primeru bi kanadska vojska sprožila upor, podoben 20-letnemu odporu, ki so ga džihadisti v Afganistanu vodili proti Združenim državam.

Kanadska vojska razpolaga z 71.500 aktivnimi pripadniki in 30.000 rezervisti, kar je bistveno manj kot ameriške oborožene sile, ki štejejo 2,8 milijona vojakov. Že samo ameriški marinci, za katere se domneva, da bi vodili morebitni napad, imajo približno 186.000 aktivnih pripadnikov in 40.000 rezervistov. Da bi zmanjšali to veliko neravnovesje, je načelnica kanadskega obrambnega štaba, generalka Jennie Carignan, napovedala načrte za oblikovanje rezervnih sil s 400.000 prostovoljci.

Po navedbah enega od visokih obrambnih virov bi imela Kanada največ tri mesece časa za priprave na morebitno kopensko in pomorsko invazijo od trenutka prvih znakov kopičenja ameriških enot. V planskih dokumentih je zapisano tudi, da bi Kanada v takšnem primeru za pomoč zaprosila zaveznice, med drugim Združeno kraljestvo in Francijo.

Kljub razdelanemu scenariju je v samem modelu zapisano, da je izjemno malo verjetno, da bi Združene države napadle svojo severno sosedo. Upokojeni generalpodpolkovnik Mike Day, nekdanji glavni strateški načrtovalec kanadskih oboroženih sil, je idejo označil za "domiselno". Ob tem je poudaril, da tudi v takšnem primeru Amerika ne bi imela dovolj vojakov, da bi lahko zasedla vsa večja kanadska mesta.

"Njihova edina možnost bi bil prodor, podoben ruskemu napadu proti Kijevu, ter upanje, da bi to uspelo in da bi se preostanek države predal po zavzetju središča oblasti v Ottawi. Tako kot v Ukrajini si ne znam predstavljati, da bi se predali, tudi če bi zavzeli središče oblasti v Ottawi," je dejal Day.

Model opozarja tudi, da se Združene države pod predsedovanjem Donalda Trumpa oddaljujejo od vloge temeljnega stebra zahodnih zavezništev, ki so jo imele od konca druge svetovne vojne. Kanadski premier Mark Carney je ob tem dejal, da je po Trumpovi zahtevi po prevzemu Grenlandije v svetovnem redu nastala "razpoka".

Trump je večkrat izjavil, da bi si želel, da bi Kanada postala del Združenih držav. Nekdanjega kanadskega premierja Justina Trudeaua je pri tem označil za "guvernerja velike države Kanade", hkrati pa se je šalil, da je Kanada "51. zvezna država".

Kot enega od razlogov za Trumpovo zanimanje za Kanado navajajo njegovo prepričanje, da se Ottawa ne zna ustrezno spoprijeti z grožnjami Kitajske in Rusije s severa. V času zaostrenih odnosov je Trump avgusta 2025 uvedel 35-odstotne carine, ki jih je kasneje znižal. Nedavno poročilo ameriških medijev navaja, da ima Trump še vedno "fiksacijo", da bi Kanada postala del Združenih držav.