Fotografije so simbolične.

Več kot štiri leta po začetku vojne v Ukrajini se odnos evropskih držav do beguncev postopoma spreminja. Čeprav več milijonov Ukrajincev še vedno uživa status začasne zaščite, ki jim omogoča bivanje, delo in dostop do javnih storitev, države podporo vse bolj omejujejo in pogojujejo.

V EU je od marca 2022 zatočišče našlo več kot štiri milijone beguncev, začasna zaščita pa je zdaj podaljšana do 4. marca 2027, kar kaže na dolgotrajnejšo naravo krize. Kljub temu se pogoji med državami vse bolj razlikujejo.

Poljska in Češka sta že omejili brezplačno nastanitev, Nizozemska uvaja doplačila, Avstrija zmanjšuje kapacitete, v Nemčiji pa razpravljajo o omejitvah socialnih transferjev. Tudi severnoevropske države zmanjšujejo finančno pomoč in poudarjajo zaposlovanje.

Razlogov za spremembe je več: dolgotrajnost vojne, pritiski na javne finance in stanovanjske trge ter politične razmere v posameznih državah. Osnovni okvir zaščite sicer ostaja, vendar se njegova vsebina postopoma prilagaja novim razmeram.

Kakšen je dejanski obseg pravic in pod kakšnimi pogoji?

V Sloveniji imajo osebe z začasno zaščito širok nabor pravic, ki izhajajo iz zakona. Med njimi so začasno prebivanje, nastanitev in prehrana, denarna pomoč ter pomoč za zasebno nastanitev, zdravstveno varstvo in dostop do trga dela. Upravičeni so tudi do izobraževanja, subvencionirane prehrane za otroke, žepnine ter pomoči pri vključevanju v družbo.

Na UOIM poudarjajo, da sistem ni zgolj socialne narave, temveč vključuje tudi elemente integracijske politike, kot so pomoč pri uveljavljanju pravic in združevanju družine, kar kaže na širši pristop države k vključevanju beguncev.

Kdo prejema pomoč in kako visoka je v resnici?

Po zadnjih podatkih je v izplačilu 3.061 odločb o dodelitvi pomoči, pri čemer ena odločba lahko zajema posameznika ali več članov družine. Povprečna mesečna višina izplačila znaša okoli 500 evrov, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti sistema in njegovem umeščanju v širši socialni okvir države.

Višina pomoči je odvisna od posameznikovega položaja in družinskih okoliščin, sistem pa se po navedbah urada vse bolj približuje splošnemu sistemu socialne pomoči v Sloveniji.

Ali so kriteriji res izenačeni z domačimi prejemniki?

Ključni pogoj za pridobitev denarne pomoči je finančna ogroženost. Upravičenci morajo biti brez zadostnih dohodkov, prejemkov ali premoženja, prav tako pa morajo delovno sposobni posamezniki biti prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.

"Osebe z začasno zaščito so glede kriterijev pri dodeljevanju pomoči izenačene z drugimi prejemniki denarne socialne pomoči na območju Republike Slovenije," pojasnjujejo na UOIM.

Kako natančno država preverja premoženje upravičencev?

Pomemben del sistema je nadzor nad premoženjskim stanjem. Prosilci morajo ob vložitvi vloge predložiti bančne izpiske za zadnje tri mesece, navesti višino gotovine ter razkriti drugo premoženje.

Država podatke preverja tudi v uradnih evidencah, vključno s podatki o bančnih računih, lastništvu podjetij ali vozil. "Premoženje, tudi lastništvo avtomobila, vpliva na upravičenost do pomoči na enak način kot pri denarni socialni pomoči," poudarjajo.

Izjema so nepremičnine v Ukrajini, ki se pri oceni upravičenosti ne upoštevajo.

Kako učinkovit je nadzor in kako pogosto pride do sankcij?

UOIM izvaja nadzor tako pred odobritvijo pomoči kot tudi kasneje. Če se ugotovi, da je bilo premoženjsko stanje napačno prikazano, lahko pomoč zmanjšajo ali v celoti ukinejo, neupravičeno prejeta sredstva pa mora upravičenec vrniti.

"V primerih suma goljufije takoj obvestimo organe pregona," navajajo. Za neupravičeno prejeta sredstva pa urad izda odločbo o vrnitvi. Takšne odločbe po njihovih besedah izdajajo redno.

Na očitke javnosti, da nekateri prejemajo pomoč kljub zadostnim sredstvom, odgovarjajo, da postopki preverjanja potekajo enako kot pri slovenskih državljanih in da se ob ugotovljenih nepravilnostih uvedejo ustrezni postopki.

Ali Slovenija zaostruje pravila po vzoru drugih držav?

Slovenija pri tem sledi širšim evropskim trendom, saj, kot navajajo na UOIM, spremljajo ukrepe, ki so jih sprejele druge države. V državah, kot so Poljska, Češka ali Nizozemska, so že omejili brezplačno nastanitev ali uvedli doplačila, Nemčija pa razpravlja o omejitvah socialnih transferjev.

Tudi v Sloveniji so z novim zakonom, sprejetim leta 2025, uvedli nekatere spremembe. "Z novim zakonom so se odpravile določene administrativne ovire, hkrati pa so bili vzpostavljeni novi pogoji za pridobitev finančnih pomoči, s katerimi so osebe z začasno zaščito izenačene s prejemniki denarne socialne pomoči," pojasnjujejo na uradu.

Ob tem dodajajo, da je potrebno upoštevati, da je RS podvržena upoštevanju zakonodaje EU na tem področju.

Ali sistem spodbuja odvisnost ali vključevanje na trg dela?

Eden ključnih ciljev države je zmanjševanje odvisnosti od pomoči. Begunci so že zdaj usmerjeni na trg dela, saj je prijava na zavodu za zaposlovanje pogoj za pridobitev določenih oblik pomoči.

To kaže, da se Slovenija postopoma odmika od začetnega modela široko zastavljene solidarnostne pomoči in se približuje sistemu, ki večji poudarek namenja ekonomski aktivnosti, samostojnosti posameznika in njegovemu vključevanju v družbo.