V uredništvo smo prejeli obvestilo občana o odlaganju gradbenega materiala v strugo potoka Zvroček v dolini Dragonje, pod vasjo Župančiči. Kot je še navedel, tovornjaki tja odvažajo gradbene odpadke neprekinjeno, ne glede na vremenske razmere, količina materiala pa se dnevno povečuje. Prav tako opozarja, da bi lahko ob močnejšem deževju zasuta struga povzročila poplavljanje bližnje ceste. Posebej problematično je, da so bili vodotoki pred kratkim očiščeni, zato odlaganje odpadkov ogroža namen teh posegov. Ker gre za poseg, ki bi lahko imel okoljske in varnostne posledice, smo preverili dejansko stanje. 

Inšpektorat RS za okolje in energijo ter Inšpektorat RS za naravne vire in prostor sta navedla, da sta v četrtek, 12. februarja 2026, opravila terenski ogled. "Ugotovitveni postopek še poteka, zato vam ne moremo podati več informacij," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Posegi v vodotoke pod nadzorom vodnih inšpektorjev

Potrdili so tudi, da je prijavo evidentirala tudi Inšpekcija za vode. "Inšpekcija za vode je predmetno opozorilo krajana evidentirala kot prijavo in jo bo obravnavala v skladu s prioritetami dela, predvidoma naslednji teden. O nadaljnjih ugotovitvah vas bomo lahko obvestili po zaključku postopkov," so še dodali.

Glede posegov v strugo vodotoka so pojasnili, da so ti poleg okoljskih predpisov urejeni tudi s predpisi s področja voda. "Nadzor nad posegi v vodotoke izvajajo tudi inšpektorji za vode, ki delujejo v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor. Ti nadzirajo spoštovanje določb Zakona o vodah, zlasti glede posegov v vodno in priobalno zemljišče ter morebitnega ogrožanja poplavne varnosti."

V primerih suma nedovoljenega posega v vodotok inšpekcijske službe praviloma sodelujejo tudi z Direkcijo Republike Slovenije za vode, ki je pristojna za upravljanje voda in izdajo vodnih soglasij ter mnenj. Kot navajajo, poteka sodelovanje z izmenjavo podatkov, skupnimi ogledi na terenu ter usklajevanjem ukrepov, kadar gre za vplive na vodni režim ali poplavno varnost. "Če se v postopku ugotovi nepravilno ravnanje, lahko inšpektor odredi takojšnjo ustavitev posega, odstranitev nezakonito odloženega materiala ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Stroške sanacije nosi povzročitelj, če ta ni znan, pa lahko odgovornost doleti lastnika zemljišča," so še zapisali v odgovorih na naša vprašanja.

V štirih letih več kot 30 milijonov ton gradbenih odpadkov

Po podatkih Statističnega urada (SURS) je bilo v obdobju 2021–2024 v Sloveniji zbranih skupaj 30,4 milijona ton gradbenih odpadkov, kar v povprečju pomeni več kot 7,6 milijona ton letno. Gradbeni odpadki so predstavljali skoraj tri četrtine vseh nastalih odpadkov v državi. "Ti podatki jasno kažejo, da je gradbeni razcvet v zadnjih letih močno vplival na količino nastalih odpadkov, hkrati pa so se okrepili tudi izzivi na področju njihovega zakonitega ravnanja," navajajo na inšpektoratu.

Kot poudarjajo, se še vedno pojavljajo primeri nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov v naravo. "Posebej problematičen je zemeljski izkop, ki se ga pogosto – v dogovoru z lastniki zemljišč – vnaša v tla brez predpisanega dovoljenja," izpostavljajo.

Pred vsakim vnosom zemeljskega izkopa v tla je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v skladu z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. "Kadar se v inšpekcijskem postopku ugotovi izvor gradbenih odpadkov, se praviloma z odločbo naloži investitorju, da zagotovi njihovo zakonito oddajo zbiralcu ali predelovalcu. Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, se odločba izda lastniku zemljišča," še pojasnjujejo.

Največ nadzorov prav na področju odpadkov

Nadzor nad spoštovanjem predpisov izvaja Inšpekcija za okolje, ki skrbi za nadzor nad izvajanjem več kot 250 predpisov. Največ nadzorov opravijo prav na področju ravnanja z odpadki. V letu 2024 so inšpektorji izvedli 6.742 inšpekcijskih nadzorov, od tega 4.586 s področja ravnanja z odpadki, med njimi 883 nadzorov nad ravnanjem z gradbenimi odpadki. Največ ukrepov je bilo izrečenih prav na področju odpadkov. Inšpektorji so izdali 714 odločb, pri čemer se lahko z eno odločbo izreče več ukrepov z različnih področij nadzora. Nekaj več kot polovica vseh odločb se je nanašala na ravnanje z odpadki, četrtina teh pa posebej na gradbene odpadke.

Lani je Inšpekcija za okolje izvedla nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki na 13 večjih gradbiščih po Sloveniji ter odprla 24 inšpekcijskih postopkov. Kršitve so bile ugotovljene v 13 primerih, izdanih je bilo 11 odločb in eno opozorilo, osem postopkov pa še ni zaključenih. Največ kršitev je bilo ugotovljenih pri prevoznikih odpadkov. "V petih primerih je bilo prevoznikom odrejeno, da morajo vsa tovorna vozila opremiti s sledilnim sistemom globalnega pozicioniranja (GPS naprava), ki omogoča natančno sledenje vozil in vpogled v zgodovino voženj za najmanj dve leti," pojasnjujejo.

Za kršitev vedno odgovoren investitor

Kot pojasnjujejo na Inšpektoratu, določa obveznosti glede ravnanja z gradbenimi odpadki Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ki pa je investitorji očitno ne poznajo. "V praksi se pogosto izkaže, da investitorji predpisov ne poznajo dovolj dobro, čeprav so za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovorni. Res je, da investitorji pogosto pooblastijo izvajalca del, da v njihovem imenu odda odpadke v nadaljnje ravnanje, vendar takšno pooblastilo ne pomeni prenosa odgovornosti," opozarjajo.  

"Za kršitev še vedno odgovarja investitor, kar je pogosto razlog za presenečenje ob prejemu ureditvene odločbe," še ugotavljajo na Inšpektoratu za naravne vire in prostor.