Kot je na izredni seji v imenu predlagateljev veta poudarila državna svetnica Lidija Jerkič, interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki ga je DZ sprejel pred tednom dni, očitajo, da "ni niti interventen niti razvojen". Ob tem je opozorila, da je bilo sprejemanje zakona izjemno hitro ter da sta bila iz procesa izključena širša strokovna in politična javnost.

Jerkičeva je opozorila tudi na potencialno ustavno sporne določbe, pri čemer je posebej izpostavila prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu. Po njenih besedah je bilo to vprašanje že dvakrat predmet ustavne presoje, ustavno sodišče pa je v obeh primerih ocenilo, da takšna ureditev ni sprejemljiva.

Problematizirala je tudi sam postopek sprejemanja zakona in vlogo državnega sveta pri njem. "Zaskrbljujoče je tudi to, da kljub temu da je bil državni svet vabljen na nujno sejo skupnega odbora DZ, svojega mnenja dejansko ni imel, ker ni imel ne možnosti oblikovati tega mnenja ne ga predstaviti. Seja skupnega odbora je bila sklicana 7. maja ob 9. uri zjutraj, torej nekaj ur pred že teden prej predvideno skupno sejo pristojne komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide," je pojasnila. Dodala je, da gre za edini zakon v "najbrž 10-letnem ali dlje časa trajajočem obdobju", ki posega v več različnih zakonov, o njem pa državni svet nima stališča.

Kritike glede izključitve državnega sveta iz postopka je izrazil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Predsednika državnega sveta Marka Lotriča je vprašal, ali je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da zaščiti zakonsko določeno vlogo državnega sveta pri sprejemanju zakonov. Na izključevanje državnega sveta je opozoril tudi državni svetnik Jožef Školč, medtem ko je Lotrič očitke zavrnil.

Da obžaluje, ker se državni svet do zakona ni pravočasno opredelil, je povedal tudi državni svetnik iz vrst delodajalcev in predsednik komisije državnega sveta za gospodarstvo Mitja Gorenšček. "Tudi nas je ta hitrost presenetila, če bi vedeli že prej, da bo šel zakon pospešeno skozi DZ, bi morda sejo sklicali za kakšen termin prej," je dejal. Komisija se je sicer pred današnjo sejo državnega sveta opredelila do predloga veta in ga ni podprla.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je opozorila na stališče odhajajoče vlade, da gospodarska gibanja v Sloveniji kljub upočasnjevanju ne kažejo na stanje, ki bi zahtevalo tako obsežne interventne in fiskalno tvegane ukrepe. "Gospodarstvo še vedno raste in ohranja primerljivo dinamiko z evropskim povprečjem, pri čemer Slovenija v zadnjih letih ohranja tudi postopno dohitevanje razvitejših držav EU glede na bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči," je poudarila.

Ob tem je ponovno opozorila na oceno, da bi zakon povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v višini milijarde evrov letno.

Poslanec NSi Janez Cigler Kralj pa je v imenu predlagateljev zakona poudaril, da gre za zakon, ki prinaša prve ukrepe za normalizacijo razmer po "štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba".

"K tem ukrepom smo se zavezali, na te 'zablode' Golobove vlade smo štiri leta opozarjali. To je del naših programov in zdaj samo držimo svojo obljubo, zato ne razumemo tega gneva in odpora iz nekaterih sredin," je dejal.

Med drugim je zavrnil trditve nasprotnikov zakona, da bo ta povzročil javnofinančno luknjo in da bo zaradi njega potrebno varčevanje. "Ne drži, da bo zakon znižal pokojnine. Ravno obratno je, pokojnine bodo višje zato, ker se ukinja prispevek na dolgotrajno oskrbo, ki predvsem v delu na domu ne deluje," je poudaril Cigler Kralj. Prav tako je zavrnil očitke, da bo zakon prinesel "amerikanizacijo slovenskega zdravstva". Dodal je, da bodo zaradi rešitev iz zakona predvsem tistim, ki nedopustno dolgo čakajo, odpravljene krivice in diskriminacija.