Kulturno izobraževalno društvo KID PiNA je skupaj z Medgeneracijskim centrom Izola, Srednjo šolo Izola in Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo zasnovalo projekt 'Krožnik spominov' oziroma Plate of Memories. Ta povezuje znanstveno raziskovanje, spomine starejših prebivalcev, ribiško tradicijo ter kulinarično znanje mladih.

"V mladih letih sem šla večkrat ribarit – najprej z očetom, kasneje z možem. A to je bilo za doma, da smo ribe spekli sami. V glavnem so bile to menole in riboni," se spominja Bruna Horvat iz Medgeneracijskega centra Izola.

Kot pravi, so se ujete ribe redno pripravljale doma, še posebej ob nedeljah. Manjših primerkov takrat niso zavračali. "Ne, to se je jedlo. Kar si ulovil, si jedel," poudarja.

V mreži tudi vrste, ki jih danes pogosto spregledamo

V okviru projekta se je posebna skupina udeležencev pretekli četrtek odpravila na morje. Lokalnemu ribiču Christianu Puglieseju so se pridružili morski biologi in starejši domačini, ki se še dobro spominjajo nekdanje izolske ribiške tradicije.

Med prikazom izlova s pridneno vlečno mrežo so si ogledali raznolikost vrst, značilnih za Tržaški zaliv. V mreži so se znašli morski golob, navadni morski pes, menole, riboni, patarače, bradači in mediteranski šuri. V manjšem številu so ujeli tudi bukve, salpe, sardele, vovčiče, črne glavače, krulce in cepole.

Ulov sta dopolnila še jadranski ligenj in moškatna hobotnica. Vse žive nedorasle in premajhne primerke je ribič po navedbah organizatorjev previdno vrnil v morje.

Starejši udeleženci so med prebiranjem ulova obujali spomine na nekdanje ribolovne navade in recepte, biologi pa so popisovali posamezne vrste in njihovo gospodarsko vrednost.

Velik del ulova konča kot zavržek

Prav v raznolikosti ulova se skriva eden večjih izzivov sodobnega ribištva. Čeprav večina ujetih vrst velja za komercialno pomembne, imajo manjši primerki in manj poznane vrste pogosto nizko tržno vrednost.

"Velik del ulova predstavljajo manjši osebki ali vrste z nižjo tržno vrednostjo, zaradi česar jih ribiči pogosto zavržejo," opozarja biolog dr. Domen Trkov z Morske biološke postaje Piran.

Takšen zavržek je po njegovih besedah pomemben izziv trajnostnega ribolova, saj številni organizmi zaradi poškodb in stresa po vrnitvi v morje ne preživijo.

"Spodbujanje uživanja manj poznanih vrst lahko pomembno prispeva k bolj celoviti izrabi ulova, zmanjšanju zavržkov ter učinkovitejši rabi morskih virov. S tem zmanjšujemo pritisk na najbolj iskane gospodarske vrste in spodbujamo večjo prehransko raznolikost," pojasnjuje Trkov.

Na krožnikih prevladuje le nekaj vrst

Sodobne nakupovalne navade in turistično povpraševanje na severnem Jadranu so se po navedbah KID PiNA osredotočili predvsem na nekaj priljubljenih rib, kot sta brancin in orada.

Druge vrste, čeprav so lahko prav tako okusne in hranljive, potrošniki na tržnicah in v restavracijah pogosto spregledajo. Eden od razlogov je, da jih ne poznajo več in ne vedo, kako jih pripraviti.

Projekt Krožnik spominov želi zato povezati pretekle izkušnje z novimi znanstvenimi in kulinaričnimi pristopi. Njegov cilj je zmanjševanje zavržkov, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ponovno odkrivanje lokalne kulinarične dediščine.

Dijaki bodo pripravili štirihodni meni brez odpadkov

V prihodnjih mesecih bodo udeleženci izvedli še eno terensko odpravo z ribičem in znanstveniki. Nadaljevali bodo popis komercialnih vrst z nižjo tržno vrednostjo ter zbiranje zgodb in receptov, povezanih z njimi.

Priznani kuhar bo nato skupaj z dijaki Srednje šole Izola iz manj iskanih rib razvil štirihodni meni po načelu brez odpadkov. Namen je pokazati, da je mogoče tudi tržno manj zanimive vrste vključiti v sodobno in kakovostno kulinariko.

Septembra bo v laboratoriju HEKA objavljen tudi odprti poziv za izdelavo servirnih krožnikov iz morskih biomaterialov. Na njih bodo umetniško upodobljene zgodbe posameznih rib in ljudi, ki so bili z njimi povezani.

Sklepna večerja in 'Modra obljuba'

Projekt se bo končal z javno performativno večerjo na Srednji šoli Izola. Gostje bodo ob obroku povabljeni k podpisu manifesta 'Modra obljuba', s katerim se bodo zavezali, da bodo pri izbiri rib pogledali dlje od najbolj uveljavljenih vrst.

Rezultati projekta, njegov model in priročnik bodo decembra 2026 predstavljeni tudi na mednarodnem dogodku Barcelona Demo Days.

Projekt poteka s podporo Evropske unije v okviru programa Horizon Europe Mission Ocean.