Fotografija je simbolična. 

"Spoznala sva se kot vsak normalen par, konec leta 2015. Izgledal je čisto normalno, prijazen, prijetnega videza. A se je prijaznost hitro sprevrgla v zelo čudno vedenje," je svojo pripoved pričela Margerita Krasnik iz Kopra. "Zares strah me je prvič postalo strah, ko sem prvič hotela prekiniti zvezo. Reagiral je povsem pretirano, začel jokati, me držal v kotu in več ur maltretiral, da sem končno popustila in pristala, da ga ne bom pustila."

Sredi leta 2016 je zoper nekdanjega partnerja podala prvo prijavo. A kot pravi, je naletela na gluha ušesa. "Čutila sem se celo obsojeno zaradi moje situacije. Niti en policist ni pristopil do mene kot do žrtve, ampak kot da sem nekakšen izmeček sistema," je svojo izkušnjo s policisti opisala Krasnikova. Policija tako že tri leta piše zapisnike, pravosodje pa je, kot smo že poročali, zalezovalca spustilo na prostost, ker da ni dovolj nevaren.

Nekdanji partner je Koprčanki vhodna vrata polil s kislino in jih popisal z žaljivko.

Kot je pojasnila, se nekdanjega partnerja nikakor ni mogla rešiti: "Pogovori z njim niso peljali nikamor, v njih sem se počutila celo ogroženo." K njemu se je vrnila kar trikrat, ker, kot pravi, s strani policije ni bilo odziva in ker jo je bilo strah. Ker je ravno v času prve prekinitve njeno mati zadela kap, ni hotela ostati brez avtomobila, kar bi ji onemogočilo, da bi jo obiskovala. In tako se je k nasilnežu vrnila še dvakrat. "Vsakič, ko sem se vrnila, je bilo njegovo obnašanje hujše, pridobival je na samozavesti," je priznala Koprčanka.

V peklu tako živi že tri leta. Nekdanji partner ji tedensko poškoduje avto, reže gume, praska karoserijo, v šipe stanovanja meče kamne, na zidove piše žaljivke, vhodna vrata ji je celo polil s kislino. Zaradi njega se takoj po službi zaklene v stanovanje, družabnega življenja nima več.

Kot je še dodala, so ji mnogi, tudi terapevt, svetovali, naj se preseli v tujino, a tega ne namerava storiti, "ker se mi ne zdi primerno, da jaz kot žrtev bežim pred zalezovalcem."

Redno ji uničuje tudi avto. 

Najpogosteje zalezujejo zavrnjeni bivši možje, partnerji in ljubimci

Kot je v oddaji Dobro jutro povedal Cveto Kokalj, strokovnjak za preprečevanje nasilja s Policijske uprave Koper, gre pri zalezovanju za vzorec vedenja, za katero je značilno neko trajno ponavljajoče se ravnanje, ki je seveda neželeno in vsiljivo. "Ta vzorec pomeni neko vrsto vzpostavljanja stikov z žrtvijo, ki pa pri žrtvi povzroča občutek ogroženosti."

"Zalezovanje je v Sloveniji od leta 2015 kot samostojno kaznivo dejanje inkriminirano v kazenskem zakoniku in od tedaj je število ovadb, ki jih policisti podajo na tožilstva, v porastu," je dejal Kokalj. V letošnjem letu je policija prejela 162 kazenskih ovadb, nadaljnji postopki pa so odvisni od ostalih organov pregona.

Zalezovanje zajema vse od osebnega nadlegovanja do nadlegovanja preko telekomunikacijskih sredstev. "Nobeno nasilno ravnanje, ki predstavlja psihični pritisk na žrtev se ne umiri samo od sebe, potrebno je ukrepanje. Zato policija žrtvam vedno svetuje, da podajo prijavo. V vseh primerih policisti ravnajo v skladu s pooblastili: zberejo dokaze in podajo ustrezen dokument v obliki ovadbe ali poročila," je pojasnil Kokalj in dodal, da je zmotno prepričanje, da ne bo policija nič storila.

Nevenka Stanić Ristović iz društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč pa je povedala, da so zalezovalci najpogosteje moški, in sicer t. i. zavrnjeni zalezovalci: bivši možje, bivši partnerji in tudi ljubimci. V društvu žrtvam svetujejo, naj z zalezovalcem prekinejo vse stike, se ne oglašajo na telefon, ne odgovarjajo na sporočila, predvsem pa se ne vračajo k njemu, saj je za zalezovalca to občutek, da se vztrajnost izplača.