Inšpektorat RS za delo je uvedel nadzor nad Postajo prometne (PP) policije Koper zaradi domnevnih kršitev delovne zakonodaje. Prijavo, ki je bila poslana na Območno enoto Koper, smo prejeli tudi v uredništvo, nanaša pa se na vrsto domnevnih kršitev zakona o delovnih razmerjih. Tako naj bi glede nadurnega dela več delavcev preseglo zakonsko določene omejitve.

"Pri najmanj dveh delavcih se je zgodilo, da sta opravila več ur, kot je z zakonom dovoljeno. Pri prvem je prišlo do prekoračitve 170 ur in delavec ni dal soglasja za delo preko letne časovne omejitve, določene v 3. odstavku 144. člena. Pri drugem delavcu, ki je podal soglasje za opravljanje ur v obsegu do 230, pa je prišlo do presega letne kvote, in sicer je bilo opravljenih več kot 230 ur preko polnega delovnega časa. Glede na pomanjkanje kadra pa je velika verjetnost, da je do presega ur prišlo tudi pri nekaterih drugih delavcih," navaja prijavitelj.

Poleg tega opozarja na problematično ravnanje pri izplačilu nadur: "Pri tem velja omeniti tudi to, da se presežek ur v referenčnem obdobju prvenstveno prenese v naslednje referenčno obdobje, ter se te ure koristijo. V primeru soglasja delavca pa gredo te ure v izplačilo. Vendar se dogaja, da gredo ure avtomatsko v izplačilo, delavec pa soglasje dobi v podpis, ko so ure že izplačane," je zapisal.

V službo, tudi če nimajo odrejene pripravljenosti na domu

Prijava izpostavlja domnevne kršitve glede odrejene pripravljenosti na domu in pravice do odklopa. Delavci naj bi bili pogosto postavljeni v pripravljenost zaradi odsotnosti sodelavcev. "Kot je razumeti, je pravica do odklopa uvedena zaradi tega, da delodajalec v delavčevem prostem času le-tega ne sme spraševati o delovnih procesih in drugih zadevah. Glede na naravo našega dela pa se za zagotovitev normalnega dela delavca lahko pokliče v službo, kljub temu da nima odrejene pripravljenosti," beremo v prijavi.  "Ko je delavec v pripravljenosti, s svojim prostim časom ne more prosto razpolagati, kar pomeni, da v tistem dnevu ni prost," opozarja prijavitelj.

Kršena pravica do počitka

V nadaljevanju navaja tudi kršitev pravice delavcev do ustreznega počitka. Zakon določa, da mora imeti delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. "Večkrat se dogodi, da so delavci razporejeni na delo po počitku, ki traja manj kot 11 ur. Omenjene kršitve se redno dogajajo, kljub temu da je bil vodja na to že večkrat opozorjen," je inšpekciji navedel prijavitelj, ki opozarja, da bodo imeli delavci v primeru odklonitve pisnega soglasja za povečanje nadurnega dela na delovnem mestu negativne posledice.

Prijavitelj opozarja tudi na možnost povračilnih ukrepov s strani nadrejenih proti tistim, ki opozarjajo na nepravilnosti. "Prav tako bo do maščevanja nadrejenega prišlo, če bo le-ta izvedel, kdo je napisal prijavo o nepravilnostih, ki se dogajajo, zaradi česar je prijava anonimna," zaključuje svoje navedbe. 

Inšpektorat za delo potrdil uvedbo nadzora

Kot so potrdili na Inšpektoratu RS za delo, je bil inšpekcijski nadzor uveden, podrobnosti pa ne razkrivajo. "V tem trenutku vam lahko povem le, da je bil uveden inšpekcijski nadzor domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje. Zaradi interesa nadaljevanje postopka vam v tem trenutku podrobnejših informacij ne moremo posredovati," je v odgovoru na naša vprašanja zapisala Barbara Repovš, predstavnica IRSD za odnose z javnostjo. Pojasnila je tudi, da se postopek inšpekcijskega nadzora vodi po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali je bil uveden na podlagi prijave, naključno ali na osnovi usmerjenega nadzora.

Preverili smo tudi, kakšne ukrepe lahko inšpektorat sprejme v primeru ugotovljenih kršitev v odnosu do zaposlenih. Kot smo izvedeli, mora inšpektor, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi ter tudi izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških oziroma naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. 

Anonimnost prijaviteljev zagotovljena

Na IRSD so pojasnili tudi, da lahko zaposleni kršitve delovne zakonodaje anonimno prijavijo preko obrazca na spletni strani ali v katerikoli drugi obliki (elektronska ali navadna pošta). "Inšpektor mora varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Dolžnost varovanja tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor," še navajajo.