Dotaknila se je tudi svojih dosežkov na področju človekovih pravic, družinskih in socialnih vprašanj, transparentnosti javnih financ ter varnosti. Osvetlila je tudi svoj odhod iz SDS in sodelovanje z novo stranko Demokrati., pri čemer poudarja pomen politične širine, sodelovanja in konstruktivnega dialoga.

V pogovoru Irglova odgovarja tudi na vprašanja o tem, kako politika lahko postane servis ljudem, ne prostor razdora, ter kakšne konkretne ukrepe vidijo kot ključne za napredek države v prihodnjem mandatu.

Vaša poslanska pot traja že skoraj dve desetletji. Kako se je po vašem mnenju slovenska politika spremenila v tem času in kako ste se vi prilagajali tem spremembam?

V obdobju po osamosvojitvi se je znalo sodelovati, skupna težnja kljub nekaterim nasprotovanjem je bila, da Slovenija v polnosti postane del demokratičnega sveta in da vzpostavi zaupanje v institucije države. To sodelovanje se je kasneje začelo vedno bolj odmikati in zdaj smo v situaciji, ko dve največji stranki – na levi in desni, ustvarjata in ohranjata konflikt. To vodi v vse večje nazadovanje Slovenije.

V tej polarizaciji je potrebno graditi politični tretji steber, kjer bi se lahko povezale stranke, ki verjamemo, da je politična širina koristnejša za našo družbo kot pa nadaljevanje spora in razdeljenosti. Različni pogledi in ideje, če je zato iskrena volja, nas lahko samo obogatijo in pripeljejo do boljših rešitev za napredek in razvoj države. Saj poznamo vsi tisti pregovor: 'več glav več ve'.

Do kakšne mere nam bo to v naslednjem mandatu uspelo, ne vem, ker je odvisno tako od volivcev kot modrosti političnih akterjev, vem pa, da delitve, onemogočanje drugega samo zato, ker ni naš, podpihovanje sovraštva, manipulacije, niso tisto, kar bi Slovenijo potisnilo navzgor in ni tisto, k čemur bi stremeli Demokrati.  

V začetkih moje politične poti smo v državnem zboru, kljub različnosti mnenj, imeli konstruktivne razprave, parlamentarizem je bil na bistveno višjem nivoju, delo poslanca pa bolj cenjeno med ljudmi. Danes temu, žal, ni več tako. Seveda je zato več vzrokov. Eden ključnih pa, da se je državni zbor v mnogo ozirih spremenil v 'boksarski ring', namesto da bi krepil svojo vlogo med ljudmi z dostojanstvom in odgovornim ravnanjem.

In morda še to, če smo ob mojem vstopu v politiko imeli samo okoli 11-odstotni delež žensk v parlamentu, je danes slika participacije žensk v političnem prostoru bistveno višja. Ravnovesje je pomembno tudi v tem primeru.

Kako pa ste se vi osebno prilagajali tem spremembam?

Sem človek, ki verjame, da lahko stvari vedno obrnemo na bolje. Včasih znotraj obstoječega, včasih s spremembo. Ko sem ob začetku tega mandata ugotovila, da so se stvari zapeljale predaleč, da je največja vladna stranka Gibanje Svoboda že takoj v začetku šla v izničenje vsega, kar je naredila prejšnja vlada – pa je bilo narejenega veliko dobrega –, in ko je moja nekdanja stranka SDS na to odgovarjala s podobnimi prijemi, recimo z vložitvijo paketa zakonov za blokiranje dela vladne koalicije že takoj ob nastopu mandata, namesto da bi delovala bolj zrelo, sem začela razmišljati, kako naprej iz te 'ujetosti'. Tako na posvetih nekdanje poslanske skupine, kot predsedniku stranke osebno, sem večkrat povedala, da takšen način delovanja, kljub zagotovo tudi dobrim rešitvam, ne premika stvari za državljane na bolje, ampak težave in izzive, s katerimi se kot družba soočamo, le še poglablja.

Ampak, kot sami lahko vidite, moje besede niso obrodile sadov, zato se s takšnim načinom delovanja in vzdušjem v stranki nisem mogla več povezati. Bilo mi je pa težko, saj smo naredili marsikaj dobrega za Slovenijo, naši volivci, kolegi poslanci in podporniki so me imeli zelo radi, tako kot tudi jaz njih. In mnogi so tudi danes veseli za moj pogum in svežo pot, saj se tudi sami v svoji naravi ne morejo povezati z napadalnostjo, žaljivostjo, sovraštvom in onemogočanjem, česar so se dodobra nagledali s strani leve politike, že v času covida. Lahko pa razumem tudi razočaranje, jezo in žalost ostalih.

Mi je pa težko, ko vidim, kako so se nekateri srčni ljudje spremenili v orodje sovražnosti do mene, samo zato, ker so prišle takšne usmeritve in navodila.

V času mandata poslanke ste delovali v različnih odborih, med drugim za notranjo politiko in nadzor javnih financ, več let pa ste bili tudi predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Kateri dosežki ali odločitve se vam danes zdijo najbolj pomembni?

Pod mojim vodenjem komisije smo pomagali mnogim in na to sem ponosna. Že to, da smo ljudi in različne skupine v stiski zares slišali, še posebej takrat, ko jim ostali niso želeli prisluhniti, je omenjenim veliko pomenilo. Kolikokrat so mi povedali, da so iskreno hvaležni, da jih nekdo sliši, četudi jim nismo mogli vedno pomagati. Za to so bile pristojne namreč druge institucije v državi, pa so se raje, kot da bi rešile problem, večkrat izogibale odgovornosti.

Pod mojim vodenjem smo popravili dolgoletno krivico slepim in slabovidnim, pomagali smo zvišati najnižje invalidske pokojnine, popravljena je bila krivica invalidom s statusom študenta, kar nekaj stvari smo premaknili na področju otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, med drugim smo zvišali nadomestilo staršem teh otrok za izgubljeni dohodek. Na komisiji smo odpirali teme, ki se jih drugi niso upali, večkrat smo orali ledino in izpostavljali vsebine, ki niso bile populistične, zato tudi niso o njih mediji poročali, so pa imele velik pomen za posameznika ali določeno skupino. Samo v zadnjih dveh letih mojega vodenja komisije, smo se posvečali osebni asistenci ter njenemu izvajanju v praksi, kršitvam zakonskih pravic državljanom brez osebnega zdravnika, nedostopnosti do javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane posameznike, pastem interneta in nekemičnim odvisnostim, kršenju ustavne pravice do pitne vode, izzivom upokojencev, uporabi in razvoju znakovnega jezika, nasilju v družbi, varnostni situaciji v JV Sloveniji zaradi romske problematike, poteku obnove po poplavah, energetski revščini, duševnemu zdravju (še posebej med mladimi) … in seveda številnim kršitvam človekovih pravic, na katere so nas preko peticij opozarjali državljanke in državljani Slovenije.

Z mojim odhodom iz komisije pa se je zopet začela razdeljenost, obstrukcije sej in podobno, kar je velika škoda.

V zadnjem času smo poslanci stranke Demokrati. odprli kar nekaj pomembnih tem tudi na komisiji za nadzor javnih financ, zlasti glede negospodarne in netransparentne porabe javnih sredstev.

Zadnji primer: 'privatizacija' službe za varovanje predsednika vlade, zaradi česar so se stroški za državljane še povečali. V kolikor bi služba ostala pod okriljem policije, bi bili stroški zagotovo bistveno nižji.

Kot članica omenjene komisije sem opozarjala tudi na netransparenten nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, pa na vzpostavitev orožarskega holdinga DOVOS, ki je ostal brez parlamentarnega nadzora, kjer pa sta se, zanimivo, združili stranki GS in SDS. Seveda ne prvič. Spomnimo samo na kupčkanje pod mizo v zvezi z JEK 2 in onemogočanjem, da bi poslanci stranke Demokrati. sodelovali v delovnih telesih DZ.

Kar težko je razumeti, da so na primer nasprotovali temu, da bi nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, ki je mimogrede svoje delo takrat opravil odlično, bil član odbora za zunanjo politiko. Samo zato, da glas Demokratov. ne bi bil slišan. Ampak mi nadaljujemo pot, ki smo si jo začrtali.

Kot poslanka ste pogosto izpostavljali družinska in socialna vprašanja. Kako danes ocenjujete odziv politike na izzive družine in ranljivih skupin?

Če sem najbolj aktualna. Neodgovorno je, da država oziroma vladajoča politika ni sposobna zagotoviti sredstev za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi, za katere že obstajajo zdravila in terapije. Na že prej omenjeni komisiji za peticije sta GS in Levica zavrnili vse predloge opozicije za oblikovanje posebnega sklada za financiranje v pomoč zdravljenju teh otrok. Je pa podobno vsebino v obliki zakona pred kratkim v DZ vložila SD in videli bomo, ali se bodo stvari končno premaknile. Tudi Demokrati. pripravljamo nekaj vsebinskih amandmajev k temu zakonu.

Dolgo ste bili članica SDS, leta 2024 pa ste izstopili. Kaj je bil glavni razlog za to odločitev in kako ocenjujete vpliv tega koraka na vašo politično pot?

Z Anžetom Logarjem sva se med njegovo predsedniško kampanjo veliko pogovarjala o politični širini in sodelovanju, kar je v nama gradilo ta ključen kasnejši premik. Trenutne konstelacije političnih sil nisva več videla kot zmožne narediti preskok, ki je za razvoj države nujen. Preseči 'konflikt dveh polov' in oblikovati politični tretji steber, o katerem je prvi spregovoril že dr. Matej Avbelj, je postala vizija za uspešno Slovenijo.

Ostajam desno sredinska političarka, ki ni sprta z nikomer, od nikogar odvisna.

Zato je res neverjetno, kako nam, Demokratom., namerno lepijo različne etikete, od koga vse naj bi bili satelit. Enkrat satelit SDS, ko to ustreza levim, drugič satelit globoke komunistične države, ko to ustreza desnim. Verjamem, da se nekateri počutijo ogrožene, ker je v političnem prostoru zaživela tudi stranka, ki je povsem neodvisna od praks in mrež, ki že od osamosvojitve dalje obvladujejo vse podsisteme v državi, s tem hromijo razvoj, a želijo to moč ohranjati še naprej.

Ima pa danes vsak izbiro, da se sam odloči, v kakšni državi želi živeti in lahko izbere zdrav razvoj Slovenije in rešitve, ki nas bodo kot skupnost krepile, povezale in ustvarjale dodano vrednost. 

Po odhodu iz SDS ste se pridružili projektu nove stranke dr. Anžeta Logarja. Kako ocenjujete, da bo to vplivalo na vaš politični vpliv in možnost uresničevanja vaših ciljev?

Menim, da sedaj prihaja čas, kjer bo mogoče povezati najboljše ideje iz levega in desnega političnega prostora v dobro Slovenije. Država mora resnično postati servis ljudem. Želim si, da Demokrati. pripeljemo v državo več sodelovanja, krepimo dialog med vsemi nami in delamo tudi na boljšem vzdušju v državi. Več radosti in več pozitivnega razmišljanja. Več povezanosti, sodelovanja in zaupanja. Vendar pa je za to potrebno preseči idejo soliranja in iti v cilj sodelovanja, mimo ideologij za skupno dobro.

Smo stranka z ogromnim potencialom in v tem trenutku edini, ki naslavljamo vse tiste, ki si želijo normalnega življenja, ne glede na to, ali so bolj levo ali desno usmerjeni. Ko hodim po terenu opažam, da se nam po večini pridružujejo ljudje, ki do sedaj niso bili kakorkoli politično aktivni, danes pa so v Demokratih. našli tisto, s čimer se lahko povežejo. To je zame, kot dolgoletno političarko, največja pohvala in dokaz, da delamo kvalitetno. Ljudje se vse bolj povezujejo z našo idejo politične širine, kar ustvarja val, ki ga ne more nihče več ustaviti. Ne glede na to, kako močno se trudijo tako na eni kot na drugi strani, da bi nas spodnesli.

Večkrat ste javno izpostavili tudi problem polarizacije in skrajnosti v slovenskem političnem prostoru. Kako menite, da bi se to dalo preseči v praksi?

Polarizacija ni samo slovenski problem. Skrajnosti nikoli niso dobre, so zaprte same vase, nimajo potenciala in zavirajo rast. Vodijo v radikalizacijo, ostre ideološke delitve in konflikt.

Smo pa v času, ki daje priložnost, da to presežemo. Zato je korak k sodelovanju in poslušanju drug drugega tako pomemben. Seveda pa je za kaj takega potrebno dozoreti. In z Anžetom sva dozorela za takšen korak. Opažam pa, da je pri vedno več ljudeh moč zaznati podobno željo in zavest po takšni spremembi, tudi pri nekaterih v parlamentu.

Je pa res, da morda ta preobrazba duha ne dozoreva tako vidno, vsem na očeh, se pa v ljudeh prebuja. Demokrati. želimo ravnovesje v družbi, stabilnost in zdravorazumski pristop k reševanju težav oz. izzivov, s katerimi se kot družba soočamo.

Pa je možno to doseči v praksi?

Seveda. Spomnimo se samo zgodbe o Babilonskem stolpu. Ko so bili ljudje med seboj povezani in sodelovali, so dosegli velike stvari. Nato pa so se jeziki pomešali, kar je skozi čas ljudi pripeljalo v strah drug pred drugim, v sovraštvo drug do drugega in vojne drug z drugim. Zavedajmo se, da razdeljenost in skrajnosti niso naravno stanje človeštva, temveč načrtna poteza za moč in kontrolo nad ljudmi. In to lahko končamo. V demokraciji imamo namreč izbiro. In dejansko lahko izberemo. Zavestno. Ali želimo pot razdeljenosti, ali raje pot sodelovanja. Demokrati. smo izbrali slednjo.

Politika danes pogosto deluje na osnovi jeze, razdvajanja in sovražnih čustev. Kako vi kot poslanka ohranjate konstruktiven dialog in širino?

Tako, da je moje prepričanje, da smo v osnovi vsi ljudje med seboj povezani, da smo del enosti, celote. Torej, kar narediš sebi, narediš tudi drugemu in kar narediš drugemu, narediš tudi sebi. Pravzaprav zelo preprosto. Če bomo naredili drug za drugega nekaj dobrega in lepega, se bo takšno vzdušje vse bolj širilo med nami. Moram pa biti tukaj iskrena. Tudi sama sem potrebovala čas, da sem ponotranjila ta univerzalna spoznanja in danes je osnova enosti pravzaprav eno izmed mojih vodil.

Politično pa najlažje to ponazorim s tem: več kot prida vsak od nas k celoti, bolj se kot družba vzdigujemo in napredujemo. Če pa delamo na razdvajanju, ločevanju, podpihovanju, žalitvah, sovraštvu, potem kot družba stagniramo. In danes smo prav na tej točki, kar kažejo tudi statistični podatki in mnoge mednarodne primerjave z ostalimi državami. A ni že skrajni čas, da se začnemo pomikati navzgor?

Kako osebno doživljate odgovornost, da politika postane servis ljudem in ne prostor spektakla ali razdora?

Poklic politika je skrb, da država funkcionira. Poklic politika ni še en poligon, kjer nekdo zasleduje svoje skrite želje po pomembnosti, kar pa smo velikokrat priča tako v parlamentu kot tudi na najvišjih pozicijah izvršilne veje oblasti.

Na prihajajočem kongresu stranke Demokrati., ki bo 15. novembra v Portorožu, boste predstavili program za prihodnost. Kaj menite, da je najpomembnejše sporočilo, ki ga želi stranka posredovati državljanom?

Predvsem to, da naj ljudi ne zavede, ko se namensko ustvarja vtis, da imamo trenutno v državi samo dve stranki, ki lahko vodita državo. To seveda ne drži. Obstaja namreč izbira. Demokrati. smo stopili v politični prostor, da zmagamo na volitvah, sestavljamo vlado politične širine in naredimo Slovenijo uspešno.

Ob ustanoviti stranke Demokrati. ste izpostavili, da se boste zavzemali za boj proti korupciji, reformo zdravstva, varnost, energetsko neodvisnost, gospodarski razvoj in debirokratizacijo. Katera področja menite, da so v Sloveniji najbolj nujna za ukrepanje že v prihodnjem mandatu, da bi država napredovala?

Vse našteto je seveda pomembno, vendar pa ostajajo določene vsebine, ki jim moramo dati prednost. Zlasti je tu potrebno izpostaviti boj proti korupciji, kjer bomo Demokrati. vzpostavili organ za učinkovit in intenziven pregon korupcije in gospodarskega kriminala po vzoru hrvaškega USKOKA.

Zavedamo se tudi, da potrebujemo vitkejšo državo in izboljšanje poslovnega okolja. Naši ukrepi bodo zato šli v smeri razvojne kapice, ugodnega davčnega okolja, ki spodbuja aktivnost in investiranje, administrativnih razbremenitev.

Varnost je ena ključnih dobrin, ki jo moramo skrbno varovati, ni pa samoumevna, kar smo lahko najbolj eksplicitno videli na tragičnem primeru smrti v Novem mestu. Na varnosti je potrebno delati vsak dan. Učinkovit zdravstveni sistem, kjer bo zdravje ljudi pred birokracijo. To so eni izmed naših temeljev za zdravo prihodnost in uspešno Slovenijo.

Kako želite zagotoviti, da vaša politika ne bo le retorična, temveč konkretno prispevala k izboljšanju življenja ljudi?

Demokrati. smo v programu Uspešna Slovenija 2034, ki bo predstavljen v soboto po posameznih področjih na programskem kongresu, pripravili tako kratkoročne rešitve, ki jih je potrebno realizirati takoj, srednjeročne, ki zahtevajo več časa za implementacijo, ter daljnoročne, ki presegajo zgolj en mandat, predstavljajo pa vizijo Slovenije. Vse bo natančno in vse bo merljivo. Ljudje bodo lahko spremljali naš napredek in ali dejansko uresničujemo vse tisto, kar smo si zadali pred volitvami.  

Tragičen dogodek v Novem mestu je sprožil razpravo o odgovornosti države, politike in lokalnih skupnosti pri zagotavljanju varnosti in pa na dolgotrajne težave pri integraciji in socialni vključitvi romske skupnosti. Kako ocenjujete vlogo politike pri reševanju takšnih problemov in kaj lahko stranka Demokrati. prispeva k bolj učinkoviti in pravični ureditvi?

To, kar se je zgodilo v Novem mestu, je neverjetne tragedija, ki pa se morda ne bi zgodila, v kolikor bi sedanja vlada poslušala župane Jugovzhodne Slovenije. Ti so opozarjali na nevzdržne razmere, že pred skoraj tremi leti pripravili tudi paket zakonodaje v zvezi z romsko problematiko, pa v državnem zboru niso dobili podpore koalicijskih strank. Demokrati. smo bili sopredlagatelji dveh interpelacij zoper ministra za notranje zadeve, na kateri smo opozarjali tudi na varnostno situacijo v JV Sloveniji, pa je bil vedno odgovor ministra, da zadeve niso alarmantne, niso varnostno ogrožajoče in da jih policija obvladuje. Dvakrat smo bili tudi sopodpisniki zakonodaje, ki je šla v smeri ukrepov, ki so jih predlagali že župani, nazadnje pa smo pripravili tudi devet konkretnih in takojšnjih ukrepov, med katerimi so: vzpostavitev delujočega sistema organov pregona, sankcije za prejemnike socialnih transferjev z zgodovino prekrškov, hitrejša in strožja obravnava nasilnih ali ponavljajočih se storilcev, okrepljen sistem nadzora nad premoženjskim stanjem prejemnikov socialnih transferjev … Ključno vlogo pri tem pa morajo odigrati policija, tožilstvo, FURS in inšpekcijske službe.

Politika je pogosto stresno okolje. Kako ohranjate ravnovesje med delom, zasebnim življenjem in javno odgovornostjo?

Zlasti s sprehodi v naravi. Tako krepim telo in duha ter bistrim misli. Na teh sprehodih se rodi veliko novih idej in zamisli.

Kot poslanka ste že ves čas veliko na terenu in v stiku z ljudmi. Kako to oblikuje vaš vsakdan in vaše odločitve kot poslanke?

Prav v pogovoru z ljudmi lahko najbolj iskreno zaznaš težave, s katerimi se soočajo in za katere želijo, da bi jim jih pomagal rešiti. Kot poslanka uporabljam vse institute, ki jih lahko, da na to opozarjam. Poslanska vprašanja pristojnim ministrom, pobude, razprave v DZ. Ohranjanje stika z ljudmi je ključno za napredek pri poslanskem delu.