V središču razprave je bilo vprašanje, kako se bodo v prihodnjih desetletjih razvijale pomorske poti med Sredozemljem in Srednjo Evropo ter kakšno vlogo bodo pri tem igrala severnojadranska pristanišča. Konferenco "Geopolitika transporta" je pripravila EMUNI univerza v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom in zavezništvom EUNICoast.

Predstavniki Luke Koper, Trsta in Reke so opozorili, da bo za ohranitev konkurenčnosti nujno nadaljnje vlaganje v železniško infrastrukturo in logistične povezave z zaledjem.

Po mnenju sodelujočih strokovnjakov severni Jadran ne more računati zgolj na svojo geografsko lego. Če pristanišča ne bodo dovolj hitro razvijala železniških povezav in logističnih koridorjev, obstaja nevarnost, da bodo ladjarji izbirali druge poti in večja severnoevropska pristanišča.

Posebej so opozorili na pomen sodelovanja med Koprom, Trstom in Reko. Čeprav si pristanišča med seboj konkurirajo, imajo tudi skupen interes, da severni Jadran ostane pomembna vstopna točka za blago, namenjeno v države Srednje Evrope.

Velik del razprave je bil namenjen tudi geopolitičnim tveganjem. Udeleženci so izpostavili napetosti v Sueškem prekopu, na Bližnjem vzhodu in v Črnem morju ter razvoj novih prometnih poti, ki lahko vplivajo na odločitve ladjarjev in logističnih podjetij.

Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki politike, med njimi novi minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Sogovorniki so poudarili, da se bitka za prometne koridorje ne odvija le med pristanišči, temveč tudi med državami in znotraj Evropske unije.

Zaključek razprave je bil precej jasen. Če želi Luka Koper ohraniti svojo vlogo enega najpomembnejših logističnih vozlišč v tem delu Evrope, bodo ključne naložbe v infrastrukturo, železniške povezave in regionalno sodelovanje. V nasprotnem primeru bi lahko del tovora v prihodnje našel tudi druge poti.

Organizatorji z EMUNI univerze so ob koncu poudarili, da se geopolitika danes piše tudi v Kopru – skozi odločitve o tirih, pristaniških naložbah in regionalnem sodelovanju. Napovedali so, da bodo podobne razprave o prihodnosti severnega Jadrana in novih koridorjev nadaljevali tudi v prihodnje, saj bo od teh odločitev odvisno, ali bo Koper ostal ena glavnih vstopnih točk v Srednjo Evropo ali pa ga bodo novi tokovi pustili ob strani.