Podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile dražje za 3,5 odstotka, je k letni inflaciji prispevala največ, 0,7 odstotne točke. Zdravstvene storitve in storitve v restavracijah in hotelih so se podražile za 5,4 odstotka oziroma 4,2 odstotka. Največji padec cen je bil zaznan v skupini stanovanj, kjer so se cene energentov znižale za 1,2 odstotka.

Poleg tega so cene v skupini električne energije, plina in drugih goriv narasle za 7,5 odstotka, kar je dodatno prispevalo k inflaciji. K zvišanju cen so pripomogli tudi dražji proizvodi za osebna vozila, predvsem bencin in dizelsko gorivo, ki sta se pocenila za 1,4 odstotka.

Na drugi strani je Slovenija v letu 2024 uspela znižati javnofinančni primanjkljaj, ki je znašal 597 milijonov evrov oziroma 0,9 odstotka BDP, kar je za 1,7 odstotne točke manj kot v prejšnjem letu. Prihodki države so se zvišali za 9,4 odstotka in dosegli 30,731 milijarde evrov, medtem ko so izdatki narasli za 5,4 odstotka na 31,328 milijarde evrov. Kljub temu je Slovenija dosegla nominalni porast dolga, ki je konec leta 2024 znašal 44,895 milijarde evrov, kar predstavlja 67 odstotkov BDP, vendar se je dolg v primerjavi z BDP znižal za 1,4 odstotne točke.

V zadnjem četrtletju lanskega leta je država prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom, ki je znašal 21 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,1 odstotka BDP. V tem četrtletju so prihodki države ponovno narasli, predvsem zaradi višjih socialnih prispevkov, kar je omogočilo večjo rast izdatkov, predvsem za socialna nadomestila in sredstva za zaposlene.

Slovenija se tako sooča z ugodnimi trendi pri gospodarskem poslovanju, kljub izzivom, ki jih prinašajo podražitve življenjskih potrebščin in energentov.