Kljub temu da večinoma obiskuje le večja evropska pristanišča, je Knut Fleckenstain, nemški evroposlanec in poslanec EP za pristanišča, minuli petek obiskal Luko Koper. V edino slovensko pristanišče ga je povabila evroposlanka Tanja Fajon in tako omogočila, da tudi glede manjšega in v evropskem merilu strateško ne najpomembnejšega pristanišča poda svoje videnje na pripravo uredbe o evropskih pristaniščih.
"To je že tretja uredba, ki jo pripravljamo, prvi dve nista bili izglasovani. Zato je bilo dobrodošlo, da sem se seznanil tudi z vidiki manjšega pristanišča, kot je koprsko. V zadnjem času počnem namreč ravno to, da obiskujem pristanišča in poslušam sugestije, da bi lahko napisal celovito poročilo in bi nato lahko spravili pod streho uredbo, ki bi bila vsem po godu," je ob boku srečanja za Regional dejal Fleckenstein. Ta se je srečal s predstavniki nadzornikov in sindikatom, od obeh je slišal podobne sugestije. Prvi dve uredbi sta padli zaradi tega, ker sta preveč posegali v avtonomijo pristanišč in jim dobesedno vsiljevali določen model poslovanja. "Zato moramo sedaj najti kompromis, da bodo pristanišča imela neko skupno evropsko platformo, še vedno pa dovolj manevrskega prostora za razvoj," je še dodal Fleckenstein.
Sindikat v Luki Koper je, podobno kot sindikati v ostalem delu Evrope, poudaril šibkost uredbe, to je socialni dialog in pravice delavcev. Menijo, da uredba dopušča nepregledne mehanizme, ki ubijajo socialni dialog in ogrožajo delovna mesta.
"Sestanki so bili dobrodošli, mislim pa, da Slovenija ni dobro pripravljena, čeprav trenutno poteka faza, ko se odloča o perspektivi evropskih pristanišč, ki lahko zelo prizadene Luko Koper v negativnem smislu. Sindikati so jasno izpostavili, da je uredba slaba, da škoduje in da ne ščiti zaposlenih. To sicer ni velik del uredbe, vendar gre za pomemben del. Nadzorniki družbe so tako svetovali, da bi Slovenija v svetu glasovala proti uredbi, ker bi lahko imela škodljive posledice zaradi specifike Luke Koper. Ta harmonizacija bi lahko bila škodljiva. A če že ne bomo glasovali proti uredbi, jo moramo sedaj izboljšati do te mere, da za nas ne bo škodljiva," je za Regional pojasnila Tanja Fajon.
Glede dogajanja v Luki Koper pa je poročevalec EP za pristanišča dejal, da se mu ne zdi pravično, da so delavci za isto delo različno plačani. Govoril je o IPS-ih (izvajalcih pristaniških storitev), ki niso zaposleni v Luki Koper, ampak v pristanišču delajo prek posrednikov, kar je zaznal kot veliko težavo. "To je način izkoriščanja delavec. Čudi me, da se kaj tekega dogaja v državnem podjetju. Podobne zgodbe poznam tudi iz Nemčije, a le pri zasebnikih. V državnem podjetju se pri nas take stvari ne dogajajo."
Vsi v en glas ugotavljajo, kako se to ne bi smelo dogajati a se kljub temu dogaja, kljub temu se izkoriščanje nekaterih gazd, z roko v roki z luškimi zaposlenimi, nadaljuje.
Kuverte se delijo vsak mesec ne pod ampak nad mizo, kot da je to zakonito.
Za koliko nekateri veliki gazde prikrajšajo državni proračun ni težko ugotoviti a se sprenevedanje, umazanost nadaljuje. Inšpektorji pa nič, policija nič, vlada nič, predsednika Uprave in Države tudi nič. Vse skupaj nič.
Ja ja lahko delate kar hočete a ne dokler hočete. Počasi v zapor hodijo tajkunčki, sedaj so na vrsti bankirji, potem pridete na vrsto tudi veliki gazde in luški skorumpiranci.
Srečno in veselo izkoriščanje vam želim.
Zamenjati za začetek bi moral vsaj 3 do 5 osebkov, ki se znova in znova ponavljajo v teh ali onih zgodbah a zopet nič, nič, nič. Že videno pri Branku in Veselku. Oba sta samo pometala pod preprogo vse kar bi lahko škodilo njunemu položaju in ugledu menagerja. Toliko svinjarij kot se jih je zgodilo v njunem mandatu, prekaša finančno le njun predhodnik Robi.