Nesrečno letalo je izginilo z radarskih zaslonov približno tri ure po vzletu z amsterdamskega letališča Schiphol, ko je bilo nad vzhodom Ukrajine, ki je pod nadzorom proruskih upornikov. Razbitine boeinga so padle na polja pri vasi Grabove, nekatera trupla potnikov so bila še vedno pripeta na sedeže. Med 283 potniki na letu MH17 je bilo 196 Nizozemcev in 38 Avstralcev. Vsi člani posadke so bili Malezijci.

To je bila že druga tragedija za malezijskega letalskega prevoznika v nekaj mesecih. Marca 2014 je na poti iz Kuala Lumpurja v Peking izginil boeing 777 z 239 potniki in člani posadke na krovu. Izginotje tega letala ostaja ena največjih skrivnosti letalske industrije. Sestrelitev letala nad Ukrajino je v mednarodni skupnosti sprožila ogorčenje. Takratni ameriški predsednik Barack Obama je za incident okrivil raketni sistem ruske izdelave Buk in zatrdil, da je bila raketa izstreljena z ozemlja pod nadzorom separatistov. Tedanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko je sestrelitev označil za teroristično dejanje.

Moskva je takoj zavrnila obtožbe in ponudila vrsto teorij, med drugim, da je boeing sestrelilo ukrajinsko vojaško letalo ali ukrajinska raketa Buk. Zahodne države so po incidentu še zaostrile sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim marca 2014. Evropska unija je minuli mesec podaljšala sankcije in pozvala Rusijo, naj sodeluje pri preiskavi. Preiskovalci so v preteklih petih letih močno zožili možne vzroke za tragedijo in krog storilcev.

Nizozemski varnostni odbor je septembra 2014 sporočil, da je malezijski boeing razpadel, potem ko so ga zadeli številni "hitri predmeti". Avgusta 2015 je sporočil, da gre pri velikih delcih, ki so jih identificirali, verjetno za del raketnega sistema Buk, ki ga imajo tako Rusi kot Ukrajinci. Oktobra istega leta so prišli do zaključka, da je letalo sestrelila raketa, izstreljena z vzhoda Ukrajine, ki je eksplodirala "zunaj letala na levi strani pilotske kabine".

Preiskavo je nato prevzela skupna preiskovalna skupina (JIT), v kateri so bili predstavniki petih držav, in septembra 2016 so sporočili, da imajo neizpodbitne dokaze, da je raketa Buk prišla z ruskega ozemlja. Maja 2018 so preiskovalci prvič zatrdili, da je raketa izvirala iz 53. ruske brigade, nameščene v Kursku. Nizozemske in avstralske oblasti so nato odgovornost za sestrelitev letala pripisale Rusiji.

JIT je 19. junija letos vložil obtožnice zaradi umora proti štirim osebam - Rusom Igorju Girkinu, Sergeju Dubinskemu in Olegu Pulatovu ter Ukrajincu Leonidu Harčenku. Vsi so povezani s separatisti na vzhodu Ukrajine. Sojenje se bo začelo 9. marca prihodnje leto na strogo varovanem sodišču pri letališču Schiphol. Je pa zelo majhna verjetnost, da bo četverica prišla na sojenje, saj ne Rusija ne Ukrajina ne izročata svojih državljanov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da preiskava ni ponudila nobenih dokazov o ruski krivdi. JIT je sporočil, da bo preiskoval še druge osumljence, predvsem osebe v hierarhiji poveljevanja sistema Buk, in štiri član posadke, ki je izstrelila raketo. Svojci žrtev so na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložili tožbo, v kateri terjajo, naj odgovornost za sestrelitev pripiše Rusiji. Moskva ima za odgovor na tožbo čas do konca poletja.