Kot je pojasnil Mesec, zvišanje minimalne plače za okoli 100 evrov neto predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih, letne inflacije, ki bo sicer za december znana šele v januarju, in davčne zakonodaje.

V zvezi s slednjo še ni povsem jasno, katera novela zakona o dohodnini bo veljala s 1. januarjem - tista, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, ali tista, ki jo je potrdila vlada Roberta Goloba, a še obstaja možnost pobude za naknadni zakonodajni referendum o njej.

Mesec je v zvezi z novelo te vlade spomnil, da zvišuje splošno olajšavo na 5000 evrov letno, dviguje pa se tudi dodatna splošna olajšava za najnižje dohodke. Del dviga minimalne plače za 100 evrov bo tako tudi učinek višjih neto dohodkov zaradi dviga splošne olajšave.

Zvišanje minimalne plače za 100 evrov neto je po njegovih besedah pomembno, "ker je jasno, da inflacija ni prizadela vseh enako". Splošna letna inflacija je bila po zadnjih podatkih statističnega urada 10-odstotna, a so se dobrine, kot so hrana in energenti, podražile za 19 odstotkov, je nanizal. Prav te podražitve najbolj prizadenejo revna gospodinjstva, je opozoril.

Z napovedanim zvišanjem minimalne plače želijo "pomagati predvsem revnim zaposlenim, revnim gospodinjstvom, tistim, ki gredo najtežje čez mesec, tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela", je sklenil.

Zvišanje minimalne plače za 100 evrov neto so pričakovali tudi v sindikatih.