Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da je glavni cilj severno jadranskih pristanišč z infrastrukturnimi načrti okrepiti konkurenčno vlogo Severnega Jadrana na svetovnem logističnem zemljevidu in s skupnim razvojem prispevati k boljšim infrastrukturnim rešitvam. Kot menijo, "ladjarji ne prihajajo v Jadran zaradi enega pristanišča, ampak iščejo najboljše alternative znotraj celotne destinacije in tako optimizirajo svoje poslovanje. Severno jadranska pristanišča lahko le skupaj, z medsebojnim sodelovanjem in skupnimi projekti, ponudijo zadostne kapacitete, ki bi v Jadran pritegnile kritične količine tovora," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.

Kot še dodajajo, je zdrava konkurenca med severno jadranskimi pristanišči ključnega pomena za njihov skupni razvoj, saj omogoča izboljšanje storitev in infrastrukture ter specializacijo pristanišč, zato ne pričakujejo, da bi zaradi razvoja konkurenčnih pristanišč v koprskem pristanišču prišlo do spremembe prometnih tokov.

"Za koprsko pristanišče je konkurenca med severno jadranskimi pristanišči lahko priložnost za izboljšanje svojih storitev, povečevanje kapacitet in nadaljnji razvoj infrastrukture. Koprsko pristanišče bo izkoristilo svojo geografsko prednost in že obstoječo močno povezavo z notranjimi evropskimi trgi ter svojo specializacijo predvsem na kontejnerskem in avtomobilskem tovoru, hkrati pa sodelovalo z drugimi severno jadranskimi pristanišči na področju skupnih projektov, kot so povezave z železnico, cestami in digitalnimi rešitvami," pojasnjujejo.

Glede 'madžarskega pristanišča' pa menijo, da je tržaško pristanišče že sedaj konkurenca tako kot tudi druga severno jadranska pristanišča, ima pa Luka Koper veliko konkurenčno prednost s svojo lokacijo in širokega zaledja.

"Koprsko pristanišče ima ugodno lego na skrajnem severnem delu Jadrana in izjemno mikrolokacijo, ki jo odlikujejo velike ravne površine neposredno okoli pristanišča (široko zaledje pristanišča), ki omogočata hitro dostavo blaga do končnega cilja in učinkovito manipulativno-skladiščno dejavnost. To zagotavlja pristanišču veliko konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi severno jadranskimi pristanišči, tudi pristaniščem Trst, in ga postavlja v izjemno pomemben položaj tudi v širšem delu srednjeevropskega prostora," so prepričani na ministrstvu.

Za 785 milijonov evrov investicij v pristaniške kapacitete

Kot še navajajo, je Luka Koper konec leta 2023 sprejela nov strateški poslovni načrt za obdobje 2024–2028, v okviru katerega je za povečanje zmogljivosti in pretočnosti pristanišča predvideno za približno 785 milijonov evrov investicij in je v obdobju velikega investicijskega cikla v pristaniško infrastrukturo.

"Trenutno so v teku naslednje večje investicije: podaljšanje severnega dela pomola I (kontejnerski pomol) in ureditev novih skladiščnih površin za kontejnerje, gradnja potniškega terminala, gradnja garažne hiše, gradnja novih parkirišč za avtomobile, ureditev Ankaranskega obrobnega kanala, kot predpogoj za izgradnjo kaset na ankaranski Bonifiki in v končni fazi izgradnja novih parkirišč za avtomobile ter druge," naštevajo.

Povečanje tranzitnega tovornega prometa

Mnogi se sprašujejo, kako se bo Slovenija spopadla z dodatnim povečanjem tranzitnega tovornega prometa po slovenskih cestah in obremenitvijo cest. Glede tega na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da tranzitnega prometa tovornih vozil v Sloveniji "ni možno povsem prosto omejevati, saj je treba upoštevati zakonodajo EU s področja prevozov v cestnem prometu". Tako lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti, Slovenija pa lahko na podlagi bilateralnih sporazumov z drugimi državami prek sistema dovolilnic omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki nimajo sedeža svojega podjetja v eni od držav članic EU.

Kot še navajajo, se glede problematike (ne)pretočnosti prometa na državnih cestah z obema upravljavcema, t. j. družbo Dars in Direkcijo RS za infrastrukturo, trudijo za čimbolj učinkovito obvladovanje prometnih tokov. Eden od ukrepov so na primer vlaganja v posodabljanje in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja in načrtovanje nove dodatne infrastrukture, "v zvezi s katero pa je treba razumeti, da gre za dolgotrajnejši in kompleksnejši proces". V okviru Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa pa je do leta 2030 predvidena tudi okrepitev vloge železniškega sistema, s čimer se bo razbremenila cestna infrastruktura.