Na pogovoru, ki ga je moderirala Mojca Volkar Trobevšek, so sodelovali terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miha Kramli, psihoterapevt dr. Uroš Perko ter strokovni vodja programa Skupnost srečanje Zavoda Pelikan Karitas Zvonko Horvat Žnidaršič.

Dogodek je potekal v okviru Festivala zdravja na placu, ki ga je organiziral Center za krepitev zdravja Ajdovščina v sodelovanju z Občino Vipava in številnimi organizacijami s področja preventive, zdravja in duševne podpore.

Vipavski župan Anton Lavrenčič je v uvodnem nagovoru poudaril, da zdravje ni zgolj vprašanje zdravstvenega sistema, temveč odgovornost celotne skupnosti.

"Brez duševnega zdravja ni telesnega zdravja in brez telesnega zdravja ni duševnega zdravja," je dejal ter opozoril, da so težave mladih z zasvojenostjo vse bolj prisotne tudi v lokalnem okolju.

"Otroci se z intenzivnimi dražljaji srečajo že v zibki"

Miha Kramli je velik del razprave namenil vplivu digitalnih tehnologij na razvoj otrok in mladostnikov. Opozoril je, da današnji otroci že v najzgodnejšem obdobju življenja prihajajo v stik z intenzivnimi digitalnimi dražljaji, kar po njegovih besedah vpliva na razvoj možganov, socialnih odnosov in sposobnosti soočanja z realnim svetom.

"Če je virtualno najmočnejša izkušnja iz dneva v dan, potem realno življenje postane neznosno," je opozoril Kramli.

Po njegovih besedah se vse pogosteje srečujejo z digitalno hiperaktivnostjo, odtujenostjo in celo oblikami digitalnega avtizma. Posebej je poudaril pomen družinske povezanosti in časa, ki ga družina preživi skupaj brez telefonov in zaslonov.

Objemi so nujni za otrokov razvoj

V enem najbolj odmevnih delov razprave je spregovoril tudi o pomenu telesne bližine in objemov pri razvoju otrok.

Kot poudarja, otrok za zdrav razvoj potrebuje približno 1700 objemov od mame, očeta, none .... Če teh ni, začne potrditve iskati drugje – v virtualnem svetu, pri substancah ali v drugih oblikah zasvojenosti.

Ob tem je opozoril, da številni otroci danes odraščajo v okolju, kjer imajo materialno skoraj vse, primanjkuje pa jim občutek sprejetosti, varnosti in pripadnosti. "Tam, kjer je družina dve do tri ure dnevno res povezana, možgani proizvedejo dovolj potrditvenih občutkov. Če tega ni, človek začne potrditve iskati drugje," je dodal.

Nove sintetične droge so vse nevarnejše

Govorniki so opozorili tudi na hitro širjenje novih sintetičnih drog, ki so po njihovih besedah pogosto še nevarnejše od heroina ali kokaina.

Kramli je pojasnil, da današnje sintetične substance močno vplivajo na vedenje, presojo in čustveno stanje uporabnikov, pri čemer uporabniki pogosto sploh ne vedo, kaj zaužijejo.

"Če danes dobimo nekoga na heroinu, rečemo hvala bogu, da je samo na heroinu," je slikovito opisal razmere na terenu.

Posebej je opozoril tudi na nevarnost elektronskih cigaret in različnih sintetičnih pripravkov, ki jih mladi pogosto dojemajo kot manj nevarne, čeprav imajo lahko zelo resne posledice za duševno zdravje.

"Problem niso samo otroci, problem smo tudi odrasli"

Psihoterapevt dr. Uroš Perko je izpostavil predvsem vlogo družine, vzgoje in širšega družbenega okolja. Po njegovem mnenju se sodobni otroci pogosto srečujejo bodisi s pretirano zaščitniško vzgojo bodisi z odsotnostjo jasnih meja.

Opozoril je, da so številni starši sami ujeti v digitalni svet in da otroci odraščajo brez pristnega občutka povezanosti.

"Otroci danes pogosto ne razvijejo psihološke odpornosti, ker jim odrasli ne dovolimo izkusiti frustracije, nevarnosti ali odgovornosti," je dejal Perko.

Po njegovem mnenju sodobna družba izgublja sposobnost postavljanja meja, hkrati pa od otrok pričakuje popolnost in nenehno uspešnost.

Opozoril je tudi na porast tesnobe, depresije in različnih duševnih stisk pri mladih ter poudaril, da preventiva ne more temeljiti zgolj na opozarjanju pred drogami ali telefoni, ampak predvsem na kakovostnih odnosih.

“Starši pogosto težave opazijo prepozno”

Zvonko Horvat Žnidaršič je medtem predstavil izkušnje iz terapevtskih skupnosti, kjer pomagajo ljudem z različnimi oblikami zasvojenosti.

Po njegovih besedah se je struktura uporabnikov v zadnjih letih močno spremenila. Če so nekoč prevladovali uporabniki heroina, danes v programe prihajajo predvsem osebe s težavami zaradi kokaina, alkohola in kombinacij različnih substanc.

Poudaril je, da terapevtski programi niso namenjeni zgolj abstinenci, ampak učenju življenja brez omame, prevzemanju odgovornosti in ponovni vzpostavitvi odnosov.

"Starši velikokrat težave vidijo šele takrat, ko je stanje že zelo resno," je opozoril.

Razprava v Vipavi se je zaključila z enotnim sporočilom, da bo pri preprečevanju zasvojenosti ključno predvsem ponovno vzpostavljanje pristnih odnosov, povezanosti in občutka skupnosti.