"Pogrešana oseba ostane pogrešana, dokler se ne najde živa ali se ne najde njeno truplo," nam je razložila Anita Leskovec s koprske policijske uprave, kjer sicer posebne statistike o tem, koliko pogrešanih oseb in v kolikšnem času najdejo na območju PU Koper, ne vodijo. Slovenska policija prejme letno okoli 500 prijav pogrešanih oseb, od katerih predstavljajo otroci in mladoletniki okrog 30 odstotkov. Ta odstotek niha, kakšno leto se povzpne tudi na 40 odstotkov, kakšno leto pade na 20 odstotkov vseh pogrešanih oseb.
Vzroki za izginotje otrok ali mladostnikov so različni
V Sloveniji je največ pogrešanih torej odraslih oseb in starejših oseb, predvsem gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, ali pa za izgubljene osebe v gorah in podobno. Otroci in mladoletniki do 18 leta predstavljajo manjši del pogrešanih oseb. Vzroki za izginotje otrok ali mladostnikov so različni, kot so si različni tudi otroci ali mladostniki sami. Lahko gre za druženje s sovrstniki, uporništvo, neuspeh v šoli, zaljubljenost, velikokrat odidejo zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svoji domači okolici ali med sovrstniki.
Za mlajše otroke je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri, ali lahko celo kje zaspijo. Pri teh otrocih je potrebno tudi preverjati, če so se slučajno sami vrnili domov in se skrili v svoji sobi, ker so se ustrašili dogajanja. Lahko so nekje v bližini in iz skrivališča opazujejo domačo hišo ter dogajanje pred njo. Nekatere izkušnje kažejo, da starejši mladoletniki pobegnejo od doma zaradi večje potrebe po svobodi, želji po dogodivščinah ali se odpravijo (po navadi v skupini dveh do štirih oseb) na morje ali v druge turistične kraje.
Pogrešajo ju že 65 let
Dve najstarejši prijavi pogrešanih oseb, ki jih ima Slovenska policija, sta iz leta 1957 in oba sta pogrešana moška z območja Celja. "Nedvomno se s časom manjša verjetnost, da se bo pogrešana oseba našla živa. Kljub temu je bilo v zadnjih letih kar nekaj primerov, ko se je pogrešana oseba pojavila živa in zdrava, tudi po 10 ali 15 letih," opisuje Leskovčeva.
Vseeno se do približno 10 odstotkov vseh prijavljenih pogrešanih oseb najde mrtvih, največkrat kot posledica nesreče ali samomora, v kakšnem posameznem primeru pa lahko tudi umora. So tudi posamezni primeri, ko je pogrešana oseba postala žrtev kaznivega dejanja ugrabitve ali spravljanja v suženjsko razmerje. "Vendar v Sloveniji teh primerov ni veliko," pravijo na policiji.
Slaba tretjina se domov vrne sama
Čeprav je dolgo časa veljalo drugače, se pogrešani sami domov vrnejo le v okoli 30 odstotkih. Nekje do 30 odstotkov jih lahko najdejo starši, sorodniki, sosedje ali drugi, tudi policija najde okoli 30 odstotkov pogrešanih oseb. Nekaj pogrešanih je najdeno v bolnišnicah, ali zaradi poškodbe ali drugega stanja.
Rok za prijavo pogrešanja
Nikoli ni bilo določenega roka za prijavo pogrešanja osebe. Policija svetuje, da je potrebno prijaviti pogrešanje čimprej, še posebej to velja pri otrocih. Policija se na prijavo pogrešanja odzove takoj in takoj začne izvajati svoje ukrepe za izsleditev. Ti so odvisni od posamezne situacije in ni neke šablone, po kateri bi lahko opravili preiskavo pogrešanja. V nekaterih primerih lahko takoj steče iskalna akcija, v drugih primerih je bolj potrebno zbiranje obvestil od svojcev, prijateljev, sosedov, v šoli, v službi, ipd.
Večina prijav pogrešanja je podana v enem dnevu in v enem dnevu je večina pogrešanih oseb tudi najdena. Približno polovica odraslih pogrešanih je najdena v dveh do treh urah, v roku 10 ur je najdeno več kot 70 odstotkov pogrešanih, v 24 urah več kot 80 odstotkov. Seveda nas najbolj skrbi teh ostalih 20 odstotkov, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja vedno večja verjetnost in možnost, da potrebujejo pomoč.
Kako poteka iskanje?
"Poudariti je potrebno, da v Sloveniji nimamo časovne omejitve ter da pogrešana oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva," pojasnjuje Leskovčeva. Enako ohranjajo v evidencah podatke o najdenem neidentificiranem truplu do ugotovitve njegove identitete.
"S tujimi varnostnimi organi se povežemo takoj, ko se pojavi za to potreba oziroma ko se pogrešanje osebe na kakršen koli način poveže s tujino; človek je izrazil željo po potovanju, potrebo po obisku, najdeni reklamni letaki, ugotovljen nakup vozovnico," opisuje sogovornica s PU Koper in nadaljuje: "Ne glede na okoliščine se ob prijavi pogrešano osebo vnese tako v naš nacionalni seznam pogrešanih oseb kot tudi v Schengenski informacijski sistem in v Interpolov sistem pogrešanih oseb, tako da so o pogrešanju osebe avtomatsko obveščene tudi tuje policije in lahko v primeru kontakta s to osebo takoj odreagirajo in nas obvestijo."
Najbolj učinkovito je zbiranje obvestil
Najbolj uspešno in učinkovito opravilo pri preiskavi pogrešanih oseb je zbiranje obvestil. Iskalne akcije se izvajajo v približno 20 odstotkih primerov prijav pogrešanj oseb. Od teh 20 jih polovico iskalnih akcij opravi policija sama, sicer pa v akcijah lahko sodelujejo še vodniki reševalnih psov, gorska reševalna služba, potapljači, jamarji, gasilci, lovci in seveda sorodniki in sosedje. Čeprav se občasno dogaja, da svojci sami organizirajo iskalne akcije, je policiji v interesu, da sama vodi te akcije, ali da je vsaj obveščena o njih – da se izvaja nek nadzor nad pregledanim terenom, pa tudi zaradi morebitnih poškodb pri iskanju ali celo morebitnega novega pogrešanja iskalca.
"Preiskava pogrešanja se tudi po dolgem času nadaljuje takoj, ko se pridobi kakšna nova informacija o pogrešani osebi, ali o primeru pogrešanja, ali se pojavijo kakšne druge okoliščine, mogoče pri preiskovanju kakšnega drugega primera, kjer se pokažejo povezave s pogrešano osebo," o postopku iskanja pogrešanih še pravi Leskovčeva.
