Kot je v predstavitvi predloga NPK poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič, je ob pripravi predloga resolucije potekala izjemno vsebinska javna razprava. NPK je z upoštevanjem predlogov po njegovih besedah postal boljši, saj so se o njem lahko izreki tisti, ki jim je pravzaprav namenjen. Sicer pa, kot je dejal, v njem ne skrivajo ambicij po prenovi modela upravljanja in financiranja v kulturi ter po tem, da bi kulturo postavili v prve vrste odziva na gospodarsko in socialno krizo.

Kot je še izpostavil Črnič, NPK na kulturo računa resno s tem, ko jo povezuje z drugimi družbenimi sistemi in podsistem, ureja navezo z vzgojo in izobraževanjem, gradi mostove do gospodarstva in do mladih, govori o jasnih številkah na pravih mestih in ko celovito obravnava trg dela v kulturi. Resolucija po njegovih besedah predstavlja tudi kvalitativni odmik od preteklih praks s tem, ko jasno določa svoja izhodišča in zastavljene cilje.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat pozdravljajo dejstvo, da so na ministrstvu pri pripravi NPK izhajali iz finančnega položaja države in tako pripravili finančno vzdržen dokument, ki tudi sledi vsem trem temeljnim načelom kulturne politike, ki so vrhunskost, raznovrstnost in dostopnost.

V NSi bodo osnutek NPK sicer podprli, mu pa po besedah Jožefa Horvata med drugim očitajo, da v njem ni namenjene dovolj pozornosti regionalnim medijem s statusom posebnega pomena, poleg tega je premalo izpostavljeno načrtno izobraževanje na področju kulture.

Narodne skupnosti so po besedah Laszla Göncza s predlagano resolucijo le delno zadovoljne, saj jim slednje ni uspelo dopolniti z dvema zanje pomembnima vsebinama. Zato, kot je dejal, ostaja grenak priokus. Po besedah Dragana Bosnića (PS) pa predlog resolucije dokazuje, da ministrstvo za kulturo ima svoj pomen, ki ga tudi opravlja.

V SDS po besedah Alenke Jeraj ocenjujejo, da v osnutku NPK manjka domovinskosti oziroma poudarka na domoljubju. Poleg tega je preveč poudarjen pomen RTV Slovenija v primerjavi s programi posebnega pomena, ki so izjemno pomembni za lokalno okolje.

Majda Potrata (SD) pa je izpostavila, da je skrajni čas, da Slovenija po skoraj dveh letih brez NPK znova definira strateško usmeritev države na tem področju. Vključevanje javnosti v razpravo po njenih besedah tudi ustvarja pogoje za kontinuiran dialog, ki je manjkal v času odsotnosti samostojnega ministrstva za kulturo.

V DL po besedah Polonce Komar pozdravljajo pobudo, ki ureja trg dela v kulturi, kar pa se tiče investicij, ocenjujejo, da je osnutek resolucije zastavljen precej optimistično, vsaj v duhu splošne finančne situacije, v kateri se nahajamo.

V razpravi o amandmajih, ki je sledila, je Potrata pojasnila, da je amandma, ki ga je vložila koalicija zgolj redakcijske narave. Amandmaji, ki jih je vložila NSi, pa, tako Potrata, tudi po mnenju pripravljavcev niso sprejemljivi in ne morejo biti vključeni v besedilo resolucije, saj enemu žanru ne pripisujejo več pozornosti kot drugemu, amandma k drugemu poglavju konkretno je dokumentarnemu filmu, ki nastaja med Slovenci zunaj meja Slovenije.

Tudi Črnič je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo, da slovenski kulturni prostor presega meje naše države, da pa so želeli ohraniti strukturo poglavja.