Na NIJZ zavračajo očitke, da njihova koprska enota ni pripravljena na morebitne izbruhe epidemij na križarkah in ladjah, ki prihajajo v Luko Koper, potem ko je dr. Gorazd Janez Pretnar opozoril na tveganje širjenja nalezljivih bolezni ter izpostavil vprašanje pripravljenosti NIJZ in epidemiološke ambulante v Kopru. Kot zagotavljajo, trenutne kapacitete zadostujejo za poletno turistično sezono, v primeru večjega izbruha pa bi se vključile tudi druge območne enote NIJZ. Potrdili so tudi, da so skupaj z Luko Koper že večkrat izvedli simulacijske scenarije ter pripravili krizni načrt za primere izbruha nalezljivih bolezni na ladjah, ki priplujejo v Koper. Tudi na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da je pripravljenost ustrezna, po dogodku, povezanem z okužbo s hantavirusom na križarki MV Hondius, pa so bili dodatno pregledani obstoječi postopki obveščanja, sodelovanja in odzivanja med vsemi deležniki.
NIJZ ZAVRAČA OČITKE, DA V KOPRU NI USTREZNE PRIPRAVLJENOSTI: "Že večkrat smo izvedli simulacijske scenarije izbruha bolezni"
Koper
Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) letijo očitki, da v Kopru ni ustrezno pripravljen na krizne situacije izbruha epidemij na križarkah in ladjah, ki prihajajo v koprsko pristanišče. "Letos bo v Kopru pristalo približno 50 križark. Sprašujem se, kako je NIJZ pripravljen na take dogodke, kot je izbruh hantavirusa, morda ebole ali kaj drugega," je zapisal v svoji objavi na Facebooku mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar.
Ob tem je navedel, da naj bi strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen "sedem dni epidemiološke ambulante zmanjšal na tri dni na teden".
Na NIJZ pojasnjujejo, da se delovanje njihove ambulante v Kopru kljub selitvi ni zmanjšalo. "Območna enota Koper se je z 20. 12. 2026 preselila v prostore Banke Intesa San Paolo Banka Koper, ambulanta za cepljenje pa je od 1. 1. 2026 locirana v diabetološkem dispanzerju v ZD Koper na Dellavallejevi ulici 3 v Kopru. Preselitev iz stavbe na Vojkovem nabrežju 4a je bila nujna zaradi dotrajanosti stavbe. Delovni prostori niso bili več varni za delavce, kakor tudi ne za uporabnike. Ambulanta je tudi v prejšnjih letih delovala približno trikrat tedensko," so zapisali v odgovoru na naše vprašanje. Ob tem poudarjajo, da takšna organizacija "ne vpliva na naš odzivni čas na ladji, saj obolelih ne bi obravnavali v tej ambulanti".
Kot zatrjujejo, je koprska enota NIJZ sposobna obravnavati povečano tveganje zaradi križark. "Zaenkrat Območna enota NIJZ Koper obvlada tveganje pojava nalezljivih bolezni na križarkah in tovornih ladjah. V primeru večjega izbruha, bi se vključila tudi OE Nova Gorica in OE Ljubljana," navajajo, trenutne kapacitete pa so po njihovem tudi zadostne za poletno turistično sezono.
Ob tem deluje tudi stalna epidemiološka dežurna služba. "24/7 epidemiološka dežurna služba obstaja, čeprav je včasih v pripravljenosti tudi epidemiolog iz drugega konca Slovenije. Vendar je dežurna epidemiološka služba v Sloveniji med seboj zelo povezana in povezana tudi z dežurnim epidemiologom v Centru nalezljivih bolezni NIJZ v Ljubljani, tako da v primeru večjega izbruha lahko pravočasno reagira," še navajajo. Potrdili so tudi, da so bili v sodelovanju z Luko Koper že večkrat izvedeni simulacijski scenariji.
Ministrstvo za zdravje: "Splošna bolnišnica Izola ima vlogo pri začetni zdravstveni obravnavi"
Na očitke, da izolska bolnišnica nima zadostnih kapacitet za izvajanje karantenskih ukrepov ali sprejem obolelih s križark, na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da se karantenski in zaščitni ukrepi izvajajo "skladno z epidemiološko oceno NIJZ in veljavnimi protokoli za nalezljive bolezni", lokalne službe pa izvajajo "začetno obravnavo, triažo in nujne ukrepe", medtem ko se ob zahtevnejših primerih aktivirajo nacionalne ustanove in organizira ustrezen medicinski transport.
"Splošna bolnišnica Izola ima vlogo pri začetni zdravstveni obravnavi in sodeluje v sistemu odzivanja na območju Obale. Za bolezni, ki zahtevajo specializirano infektološko obravnavo ali zdravljenje v posebej prilagojenih pogojih, pa je na državni ravni določena Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana," so zapisali v odgovorih na naša vprašanja.
Kot še pojasnjujejo, ima Slovenija na vstopnih točkah v državo vzpostavljen sistem pripravljenosti za obravnavo nalezljivih bolezni. "Slovenija ima vzpostavljene načrte pripravljenosti in odzivanja za vstopne točke v državo, med katere sodita Luka Koper kot pomorska vstopna točka ter Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana kot letalska vstopna točka. Gre za usklajene protokole sodelovanja med zdravstvenimi službami, NIJZ, Upravo RS za pomorstvo, pristaniškimi organi, letališčem, izvajalci nujne medicinske pomoči, bolnišnicami, civilno zaščito in drugimi pristojnimi institucijami," zagotavlja ministrstvo za zdravje.
"Ob sumu na nalezljivo bolezen na ladji se aktivirajo vnaprej določeni postopki obveščanja in usklajevanja. Odziv vključuje epidemiološko oceno tveganja, določitev potrebnih zaščitnih ukrepov ter organizacijo zdravstvene obravnave potnikov ali članov posadke, če je to potrebno," še pojasnjujejo. Po dogodku, povezanem z okužbo s hantavirusom na križarki MV Hondius, so bili obstoječi postopki "dodatno pregledani".
"Namen teh preverjanj je zagotoviti hitro zaznavo morebitnih nalezljivih bolezni, učinkovito izmenjavo informacij ter usklajeno ukrepanje ob morebitnem sumu na tveganje za javno zdravje," še navajajo na ministrstvu za zdravje.