Ker je v epidemiji novega koronavirusa izplačilo nadomestil plač za delavce na čakanju prevzela država, se je povprečna plača v Sloveniji marca znižala. Padec je bil največji v gostinstvu, opazen je bil tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, višja izredna izplačila pa so občutno povečala plače v bankah in zavarovalnicah.
NAJVEČJI PADEC PLAČ V GOSTINSTVU: V katerih dejavnostih so si med epidemijo izplačevali najvišje dohodke?
Slovenija
Povprečna bruto plača za marec je znašala 1758,27 evra, kar je nominalno za 2,3 odstotka, realno pa za 1,5 odstotka manj kot februarja, so izračunali na državnem statističnem uradu. Povprečna neto plača pa je bila s 1146,11 evra nižja od februarske nominalno za dva odstotka, realno pa za 1,2 odstotka.
Znižanje povprečne plače je v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa, predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih na začasno čakanje na delo, ugotavljajo statistiki. Po statistični metodologiji namreč ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana iz sredstev delodajalca.
Ker je bila v marcu večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena v drugi polovici meseca, se število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, v primerjavi s prejšnjim mesecem ni bistveno spremenilo. Po drugi strani pa se je zaradi izplačil nadomestil plače za začasno čakanje na delo v breme države znižalo izplačilo plač in/ali nadomestil plač, ki so jih iz svojih sredstev izplačali delodajalci.
To je imelo vpliv na znižanje povprečne plače na zaposleno osebo v primerjavi s povprečno plačo za prejšnji mesec. Če bi višino povprečne plače namesto na zaposleno osebo računali na podlagi plačanih ur, pa bi se povprečna bruto plača v Sloveniji marca celo zvišala (za 2,8 odstotka).
V zasebnem sektorju je bila sicer povprečna bruto plača marca za 5,3 odstotka nižja kot februarja, v javnem sektorju pa je bila za 3,1 odstotka višja. Ta rast je predvsem posledica izplačila kriznega dodatka v nekaterih dejavnostih.
V primerjavi s povprečno bruto plačo za februar se je povprečna bruto plača za marec najbolj znižala v dejavnosti gostinstvo (za 20,9 odstotka). Za več kot 10 odstotkov se je znižala še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 11 odstotkov). V gostinstvu bi se povprečna plača znižala tudi v primeru, da povprečne plače ne bi računali na podlagi števila zaposlenih oseb, pač pa na podlagi plačanih ur.
Marca so si najvišje plače izplačali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, povprečna bruto plača je znašala 3008 evrov. To je 19,6 odstotka več kot februarja in je predvsem posledica višjih izrednih izplačil, še ugotavljajo statistiki.