Pri določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, kolegij predsednika DZ skladno s poslovnikom upošteva velikost poslanske skupine ter razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu, določa poslovnik.

Pri določanju vodilnih funkcij pa se ob velikosti poslanske skupine upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v DZ, delegacijah v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih, še navaja poslovnik.

Težava tega mandata pa je, da še ni povsem jasno, kdo bo koalicija in kdo opozicija, oziroma, kam se pozicionira stranka Resnica. Ta namreč vztraja, da v koalicijo ne gre in bo opozicijska stranka, bo pa po drugi strani podpirala vsaj nekatere predloge nove vlade, ki se oblikuje pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Ta brez glasov Resnice tudi nima zadostne večine, torej 46 glasov za izvolitev za mandatarja. Prav tako je prvak Resnice Zoran Stevanović z glasovi desnice postal predsednik DZ, kar je funkcija, ki praviloma pripade koalicijski stranki.

Na položaj Resnice so v minulih dneh opozorili zlasti v strankah Svoboda, SD in Levica, ki se bodo v tem mandatu preselile v opozicijo. Menijo, da bi se morala Resnica opredeliti kot koalicija, vse ostalo se jim zdi zavajanje in sprenevedanje.

Zlasti je razmejitev med koalicijo in opozicijo sicer pomembna pri komisijah za nadzor javnih financ in za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer ima po poslovniku večino opozicija, prav tako vodenje komisij pripada opozicijskemu poslancu. Tako je več analitikov posvarilo, da bi morebitno vodenje Resnice teh komisij lahko zamajalo nadzorno funkcijo DZ nad oblastniki.

Predsednik DZ Stevanović je v sredo povedal, da njegov predlog odloka o ustanoviti delovnih teles v novem sklicu DZ in razrezu mest v njih ne predvideva članov Resnice v obeh omenjenih nadzornih komisijah.