V večini pogovorov prevladujeta jamranje in obžalovanje, pravi dr. Scott Bea, psiholog na kliniki v Clevelandu, kar na ljudi ne deluje pozitivno.

Včasih vam lahko na primer pomaga prilagoditev načina, kako nekaj rečete. Namesto, da bi rekli "moram pomivati ​​posodo ali odnesti smeti ali iti v trgovino", recite, "dobro bi bilo, da grem v trgovino". Če rečete "moram", se sliši kot breme, ki vas čaka, če pa rečete "dobro bi bilo", se to sliši kot priložnost, ki je pred vami.

Ko vam nekdo reče, da morate nekaj narediti, boste to verjetno sprejeli z veliko težavo. Če pa vam nekdo reče "dobro bi bilo, da mi pomagaš pri …" se boste najverjetneje odzvali bolj pozitivno. "Gre za razliko med obveznostjo in izzivom," pravi dr. Bea.

Tudi nove smeri v psihoterapiji so osredotočene na majhne jezikovne prilagoditve, kot je ta, omenjena zgoraj, da bi ljudem pomagale premagati ovire. In beseda "moram" ni edina beseda, za katero velja, da bi jo bilo dobro pozabiti. Razlika je, ali rečemo "osamljen/a sem" ali "nesrečen/a sem", ali namesto tega na primer rečemo, da smo nedavno preživeli ali preživljamo "nekaj osamljenih/žalostnih dni". Slednje pomeni, da je bilo to le nekaj dni, ki niso trajali v nedogled oziroma ne bodo trajali večno.

Vse to lahko spremeni način, kako doživljamo življenje. Ta drugi način podajanja izjav daje prostor za izboljšave in bolj realistično sliko trenutnega stanja.