Predsednik države Borut Pahor je danes priredil sprejem ob predstavitvi pobude za razglasitev 1. oktobra za Dan slovenskega športa kot državnega praznika. Podporo prazniku, ki ga predlaga Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, je izrazil tudi vrhunski kolesar Primož Roglič. Predsednika so med drugim danes obiskali tudi otroci iz obalnih šol. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na današnji seji podprl pobudo za ustrezno nacionalno obeležitev pomena športa, pri tem pa vladi predlagal, da prouči možnost, da se to naredi z razglasitvijo državnega praznika športa.
NOV DRŽAVNI PRAZNIK, DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA, DELA PROST DAN? Predsednik Pahor in poslanci imajo pomisleke (FOTO)
Slovenija
Šolarji iz obalni šol pri predsedniku.
"Državni prazniki niso kar tako. So nekaj posebnega, takrat praznujemo svete stvari in bilo bi škoda, če ne bi vsaj v veliki večini vsi tega iskreno praznovali. Zato je prav, da se o tej zamisli tudi polemizira. Pomisleki so legitimni, tudi jaz jih imam, a če se bomo za to odločili, ga praznujmo iskreno, z radostjo. Nenazadnje je šport tako kot kultura ena redkih stvari, ki nas povezuje," je povedal Pahor.
Predsednik države je izpostavil, da smo le ena dveh držav, ki ima kulturni praznik, saj nas kultura toliko določa, zdaj pa se poraja vprašanje, ali nas v takšnem smislu določa tudi šport.
Pobudo o prazniku je v predsedniški palači predstavil Janez Sodržnik, podpredsednik OKS, ki verjame, da bi lahko že prihodnje leto "praznovali dan slovenskega športa kot državni praznik celotnega naroda, ne samo tistih, ki se ukvarjajo s športom, ampak vseh ljudi dobre volje v Sloveniji. Na ta način bomo prepoznali, da je zdrav način življenja, gibanje, doprinos k zdravemu narodu, uspešni naciji in k temu, da bomo složni."
Eden izmed podpornikov ideje je tudi Roglič: "Praznujemo kulturne, verske, politične praznike in zdi se mi, da Slovenci s svojimi rezultati in vrhunskimi športniki živimo za šport in si zagotovo zaslužimo svoj praznik dan športa. Ne gre samo za profesionalne športnike, ampak za celoten narod, za vse rekreativne športnike in vse ljudi. Definitivno podpiram ta predlog in se mi zdi za nas Slovence super stvar."
Prvi oktober so pri OKS izbrali, ker gre po besedah Sodržnika za rojstni dan slovenskega športa, saj je bilo na ta dan leta 1863 ustanovljeno športno društvo Južni Sokol, ki je pozneje preraslo v pomembno rodoljubno gibanje, ki se je borilo proti germanizaciji.
Leta 2020 naj bi 1. oktobra, ob obletnici ustanovitve prvega slovenskega športnega društva, v slovenskih šolah potekal športni dan. Prav tako naj bi za obeležitev poskrbeli po slovenskih gospodarskih družbah.
Po sprejemu je pred predsedniško palačo potekala Mini olimpijada, ki je namenjena spodbujanju otrok k aktivnemu preživljanju prostega časa in ponuja spoznavanje različnih športnih izzivov, tako posameznih športnih panog, kakor tudi osnovnih motoričnih oziroma gibalnih spretnosti.
Na ministrstvih za izobraževanje in za delo pobudo podpirajo, a le, če omenjeni državni praznik ne bi bil tudi dneva prost dan. Predstavnica ministrstva za delo je namreč opozorila, da ima dela prost dan "določen vpliv na gospodarstvo", poleg tega je Slovenija po prostih dnevih primerljiva z drugimi državami EU.
Da dan slovenskega športa ne bi smel bit dela prost dan, so se strinjali tudi predstavniki večine poslanskih skupin, ki so se oglasili na seji, nasploh pa so vsi idejo podprli.
V SD po besedah Matjaža Nemca pobudo podpirajo brezpogojno, saj sta "kultura in šport tista, ki sta nas usodno zaznamovala kot narod in pozneje kot nacijo". "Naj pa bo to dan, ki nas ne bo spominjal samo na športne uspehe, pač pa nas bo politike tudi spomnil, kaj moramo še narediti za šport," je dejal.
V LMŠ po besedah Lidije Divjak Mirnik podpirajo vse pobude, ki spodbujajo k zdravemu načinu življenja in medgeneracijskemu sodelovanju, zlasti v času, ko gibanju in druženju namenjamo vse manj časa. Je pa izrazila pomislek, ali ne bi bilo mogoče dan bolje obeleževati 15. oktobra, ko ima svoj dan OKS, saj je 1. oktobra svetovni dan starejših. Jurij Lep (DeSUS) je menil, da to ni nujno ovira. "Dogodke je mogoče tudi združiti in morda bodo tudi starejši spoznali, da je treba živeti zdravo," je dejal.
"Pobudo podpiramo, ker združuje in ne deli," je dejal Marko Bandelli (SAB). Podobno je povedala Tadeja Šuštar (NSi), ki pa je tudi dejala, da bo treba športu v prihodnje nameniti več denarja. Želi si zlasti več podpore športnim klubom in mladim, "dobrodošle bi bile tudi davčne olajšave za podjetja, ki podpirajo šport". Mateja Udovč (SMC) je ob tem podala v razmislek predlog, da bi bil "šport do 15. leta brezplačen", kar da bi se dalo zagotoviti v okviru osnovne šole.
Nekaterim poslancem se je sicer zastavilo vprašanje, ali je za uvedbo dneva slovenskega športa treba nujno spremeniti zakon o praznikih in dela prostih dnevih. Predsednik odbora Branislav Rajić (SMC) je menil, da je prav, da se o tem izreče vlada. V kolikor bi ta ocenila, da sprememba zakona ni potrebna, "dajem v premislek predlog, da vlada sama s sklepom razglasi 1. oktober kot nacionalni dan športa", je dejal.