Bi nam lahko na kratko predstavili, kaj se trenutno dogaja pri izgradnji drugega tira? 

Trenutno je izkopanih dobrih 22 kilometrov od skupno 37 predorskih cevi. Trije predori so že prebiti, v vseh preostalih potekajo izkopna dela. Konec maja so se pričela izkopna dela na predoru Osp (T5-6), ki je dolg 505 metrov, to je bil zadnji predor, kjer še ni potekal izkop. V treh predorih pa se že izdeluje notranja obloga. Dela intenzivno potekajo na obeh viaduktih Gabrovica in Vinjan. Na Gabrovici so vsi stebri dokončani, narinjen je že četrti segment od trinajstih – 'mlajši brat' pod avtocestnim črnokalskim viaduktom je tako že dobro viden. Tudi pri Vinjanu je prekladni del na nekaterih stebrih že dobro viden. Izkopna dela v predorih potekajo po pričakovanjih in zadovoljivo hitro. Na predorih T1, T7 in T8 že potekajo tudi betonerska dela. Na gradbiščih trenutno dela približno 1100 delavcev, v naslednjih mesecih pa jih pričakujemo še več.

Pred časom ste izjavili, da bo drugi tir zgrajen ceneje, kot je bilo predvideno ob začetku projekta; glede tega pa se postavlja vprašanje, ali govorite o istem obsegu del?

Gre za vrednost celotne investicije, torej govorimo o povsem enakem obsegu del kot ob začetku projekta. Ker smo sredi projekta, je veliko pogodb že podpisanih, zato je ta ocena precej bolj natančna, kot je bila tista iz leta 2019 in lahko bolj samozavestno govorimo o pocenitvi celotnega projekta. V letu 2019 je bila v investicijskem programu ocenjena vrednost projekta 1.150 milijonov evrov, z novelacijo (NIP2) pa vrednost ocenjujemo na 1.109 milijonov evrov, kar je 3,5 odstotkov oziroma 41 milijonov manj od osnovnega investicijskega programa iz leta 2019.

Je že znano, kdo bo izvajal dela na sklopu tri? Za kakšen obseg oziroma vrednost gre?

Dela na Sklopu 3 predvidevajo izvedbo tirov, tirnih naprav in signalnovarnostnih naprav, izvajalec pa še ni izbran. Marca je družba 2TDK na razpisu prejela eno ponudbo konzorcija štirih podjetij – njihova ponudba je takrat znaša dobrih 200 milijonov evrov, zdaj sledijo pogajanja s tem ponudnikom. Se pa že izvaja deviacija v Divači, kjer gre za prestavitev obstoječe proge. Trasa drugega tira namreč preseka traso obstoječe proge, zato je treba prestaviti del obstoječega tira in zgraditi na novo 800 metrov proge. 

Katere gradbene in projektantske rešitve drugega tira pomenijo posebnost tudi v mednarodnem merilu?

Največja posebnost projekta je, da je na tako kratki razdalji toliko napadnih podzemnih mest. Na približno desetih kilometrih je deset napadnih čel in to je tudi izjemen organizacijski zalogaj. Izziv predstavlja tudi gradnja dveh najdaljših predorov, ki merita vsak več kot 6 kilometrov, v kraškem terenu. Premagalo se bo kar 460 metrov višinske razlike na razdalji 27 kilometrov proge drugega tira. Najbolj viden del projekta pa so seveda viadukti in avtor vseh je svetovno priznani Marjan Pipenbaher.

Pričakujete pri nadaljnjih delih kakšna geološka presenečenja, ki bi lahko gradnjo podaljšala in podražila?

Pred pričetkom del je bilo ocenjeno, da se bo odkrilo sto manjših kraških pojavov in deset večjih, do zdaj pa je bilo odkritih 36 kraških jam. Zaenkrat odkritja kraških pojavov niso vplivala na izvedbo samih del in tudi finančno se je za sanacijo kraških pojavov porabilo manj od predvidenih sredstev. Geološka presenečenja, sploh ker toliko proge poteka pod zemljo, pa so vedno mogoča, saj predhodne raziskave nikoli ne morejo povsem z natančnostjo predvideti vsakega metra gradnje.

Pri delih se vas čas pojavljajo pritožbe zaradi čezmernih obremenitev okolja s hrupom, preseženih mejnih vrednosti vibracij in tresenja tal. Krajane moti dvigovanje prahu. Kako rešujete te probleme? Je dialog stekel?

Zavedamo se, da življenje ob gradbišču ni prijetno in poskušamo s krajani iskati rešitve, da bi bil vpliv na njih čim manjši. Del reševanja problemov krajanov ob gradbiščih je urejeno sistemsko in se vplive gradnje na njihovo premoženje spremlja od začetka gradnje. Stiske zaradi gradnje poskušamo za vse krajane reševati na najbolj razumen način, v dobrobit vseh. Odprli smo tudi lokalno pisarno v Dekanih, kjer so okoliški prebivalci lahko opozorili na težave, s katerimi se srečujejo. Menimo, da je dialog stekel, njihovim težavam smo prisluhnili in jih bomo v največji možni meri tudi  reševali. Tako bomo delovali tudi v bodoče.

Vendar miniranja še potekajo. Kdaj naj bi se zaključila? 

Izkopna dela še vedno potekajo v štirih predorih (T1, T2, T4 in T5-6), tam je še vedno možno ponoči zaznati eksplozije, ker dela v predorih morajo potekati 24 ur na dan. Tako je povsod, kjer se gradi predore. Krajša predora, T4 in T5-6, bosta predvidoma izkopana še letos, izkop daljših predorov, ki potekata po kraškem terenu, pa bo trajal do konca leta 2024. Do takrat bodo trajala tudi miniranja, a mnogi od teh predorov ne potekajo v neposredni bližini vasi, zato bi moral biti vpliv na življenje ljudi manjši, kot je bil pri izkopu predora Škofije (T8).

Napovedujete zaključek gradbenih del v dobrih dveh letih. So te napovedi realne? 

Absolutno menimo, da so realne, ker bomo gradbena dela izvajali sočasno z deli iz Sklopa 3. Če ne bomo naleteli na večja presenečenja, na primer kraške pojave razsežnosti Postojnske jame, bo gradnja dokončana do predvidenega roka in prvi vlaki bodo po drugem tiru vozili v začetku leta 2026.