Vsak dogovor mora vključevati trajno prekinitev ognja, popoln umik Izraela iz Gaze, iskreno izmenjavo zapornikov, resno pot do obnove in konec blokade Gaze, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil Hamas. 

Predlog, ki so ga prejeli prek egiptovskih posrednikov v pogajanjih, po navedbah gibanja vključuje izpustitev polovice preostalih talcev v prvem tednu veljavnosti dogovora, 45-dnevno prekinitev ognja in vstop humanitarne pomoči v Gazo.

Glede na navedbe enega od predstavnikov Hamasa Izrael za trajno končanje vojne zahteva tudi razorožitev Hamasa in drugih oboroženih skupin v palestinski enklavi, kar pa da za gibanje ni sprejemljivo.

Al Jazeera je ob tem na podlagi neimenovanega visokega predstavnika gibanja poročala, da so izraelski predlog prav zaradi te zahteve zavrnili. "O orožju Hamasa ne bomo razpravljali," je predstavnik povedal za katarsko televizijo.

Izrael izjave Hamasa še ni komentiral, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael in palestinsko islamistično gibanje se trenutno preko posrednikov pogajata o novi prekinitvi ognja, potem ko prizadevanja za podaljšanje prejšnjega premirja niso bila uspešna. V pogajanjih posredujejo Egipt, Katar in ZDA.

Izrael je 18. marca obnovil zračne napade na Gazo, s čimer je dokončno propadlo premirje, ki je veljalo od sredine januarja.

Odtlej je bilo znova razseljenih na sto tisoče ljudi, Izrael pa že od 2. marca blokira dostop humanitarne pomoči. V enklavi primanjkuje zalog, goriva, vode in drugih nujnih potrebščin, so v ponedeljek opozorili Združeni narodi, po oceni katerih je Gaza v primežu najhujše humanitarne krize od začetka vojne.

Pripadniki Hamasa so v napadu 7. oktobra, ki je sprožil vojno, zajeli 251 talcev. Na območju Gaze jih zadržuje še 58, od tega naj bi bilo 34 mrtvih.

EU in Palestina na prvem srečanju na visoki ravni o pomenu nadaljnje podpore

Evropska unija je v ponedeljek napovedala nov večletni program finančne podpore za Palestince v vrednosti do 1,6 milijarde evrov. Z njim želi spodbuditi okrevanje in odpornost palestinskega prebivalstva na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi.

"To bo okrepilo zmožnost (Palestinske) uprave, da odgovori na potrebe Palestincev na Zahodnem bregu in se pripravi na ponovno vladanje v Gazi, ko bodo to omogočali pogoji," je po srečanju z Mustafo dejala Kallas. Pri tem je poudarila pomen reforme Palestinske uprave in pohvalila prizadevanja v tej smeri kljub izjemno težkim okoliščinam.

Kallas je znova obsodila popolno blokado dostave pomoči v Gazi in vztrajala, da ni vojaške rešitve za konflikt. "Trdno verjamemo v izpogajano rešitev dveh držav," je dejala.

EU je po njenih besedah zaskrbljena tudi zaradi razmer na Zahodnem bregu. Kot je dejala, predlaga nove sankcije proti skrajnim izraelskim naseljencem, a med državami članicami naj glede tega še ne bi bilo strinjanja.

Mustafa je dejal, da se mednarodna skupnost sooča s trenutkom resnice glede razmer tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. "Prišli smo zahtevat jasnost od mednarodne skupnosti," je povedal.

Dodal je, da ne more biti trajnega miru brez odgovornosti. "Izrael mora odgovarjati za zločine, ki jih je zagrešil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Mustafa.

Napovedani program podpore EU za obdobje od 2025 do 2027 temelji na treh stebrih. Eden teh je neposredna pomoč palestinskim oblastem v obliki nepovratnih sredstev v višini približno 620 milijonov evrov.

Za spodbujanje gospodarskega okrevanja in odpornosti na Zahodnem bregu, v Gazi in Vzhodnem Jeruzalemu bo namenjenih okoli 576 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S posojili Evropske investicijske banke (EIB) v višini do 400 milijonov evrov pa bo EU podprla financiranje palestinskega zasebnega sektorja.

Poleg tega bo Evropska komisija vzpostavila platformo donatorjev Palestine, ki bo palestinskim oblastem ponudila forum za predstavitev izvajanja svoje agende reform.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju poudarila pomen finančne pomoči kot nujne in hkrati kot strateške naložbe za dolgotrajno stabilnost v regiji. Glede na objavo na omrežju X je dodala še, da so razmere v Gazi znova dosegle najnižjo točko in pozvala države, da podobno kot Slovenija priznajo Palestino.

Nov program podpore sledi predhodnemu za obdobje med letoma 2021 in 2024, ki je bil vreden 1,36 milijarde evrov. Čeprav EU prispeva velik del pomoči za Palestince, pa le s težavo uveljavlja svoj vpliv v trenutni krizi, saj so njene članice v stališčih do konflikta pogosto neenotne.