V združenjih občin napovedim o zmanjšanju števila občin, s katerimi je javnost v zadnjih dneh seznanil minister Gregor Virant, niso naklonjeni, opozarjajo tudi na morebitne ustavne pritožbe. Pomislekov je sicer več, predsednika občinskih združenj, Ivan Žagar in Robert Smrdelj izpostavljata, da bi z drugimi ukrepi dosegli večje finančne učinke.
Občine razburja napoved zmanjševanja njihovega števila
Po besedah ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta bi v Sloveniji lahko shajali približno s sto občinami. Zmanjševanje števila občin pa bi bilo smiselno še pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Kot je danes pojasnil za STA, bodo na ministrstvu pripravili koncept, ki ga bodo dali v razpravo županom in koaliciji. Ta koncept bi po njegovih besedah lahko bil pripravljen že v juniju.
Virant: Država je občine ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša
Dodal je, da je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države; država jih je z zakonom ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša, je prepričan. Poudaril je, da je bila mreža občin postavljena zelo arbitrarno, pri čemer je bilo "ogromno političnega trgovanja" in je bilo mnogo občin ustanovljenih mimo referendumske volje oz. so bile ljudem vsiljene.
"Tukaj je bilo politične kuhinje zelo veliko," je poudaril minister in dodal, da je pogoj 5000 prebivalcev v začetku sicer dopuščal izjeme, ki pa so postale pravilo. Sicer pa je pojasnil, da je o vsaki spremembi v mreži občin treba na referendumu povprašati ljudi.
Občine: Pol Slovenije bo pokonci, vrstile se bodo ustavne pritožbe
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar meni, da združevanje občin ni prvi in najbolj nujen korak, ampak so za iskanje prihrankov še številne druge možnosti. Po njegovih besedah je v vseh občinskih upravah zaposlenih 4000 do 5000 ljudi in ne verjame, da bi se njihovo število z združevanjem občin bistveno zmanjšalo, saj bodo morale biti naloge vseeno opravljene.
Sam vidi večje možnosti za racionalizacijo in prihranek, če bi naloge nekaterih državnih institucij, ki delujejo po državi, kot so upravne enote ali centri za socialno delo, prenesli oz. locirali na občine ali na skupne občinske organe. Možnosti za racionalizacijo vidi tudi v prenormiranem sistemu.
Tudi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj se sprašuje o izkupičku ukinjanja občin. Ko je šlo za ukinjanje nekaterih ministrstev, je bila po njegovih besedah edina sprememba, da smo namesto ministrov dobili državne sekretarje z nekaj sto evrov nižjo plačo. Ob tem pa je ukinjanje ministrstev spremljala vrsta selitev in problemov, nekatere stvari nekaj časa niso delovale.
Enako bo po njegovih besedah pri občinah - "pol Slovenije bo pokonci". Sam namreč ne pozna nobenega primera, ko bi kdo predlagal, da se njegova občina ukine. Sledile bi lahko ustavne pritožbe, "kup stroškov in jeze", potem pa iz vsega ne bi bilo nič.
Smrdelj tako predlog ocenjuje kot populističen in neresen. Sprašuje se tudi, ali je kaj takšnega sploh izvedljivo brez spremembe ustave. Nenazadnje je samo ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran, potem ko je bila takšna volja na tistem območju izražena na referendumu.
Da je za ustanavljanje občin predvidena celotna procedura in da je bil praktično za ustanovitev vsake občine podlaga referendum, opozarja tudi Žagar in dodaja, da bi morali najprej narediti analizo, kaj bi združitev pomenila. Sam osebno meni, da "ne prinese bistvene dodane vrednosti".
Ukinjanje občin bi lahko znižalo kakovost in dostop do storitev
Žagar se boji, da bi se znižala kakovost in dostop do storitev. "Resda so nekatere občine zelo majhne, a je treba vedeti, da so te občine vseeno naredile bistven premik, ko gre za zagotavljanje osnovne infrastrukture - komunalne in druge, v teh okoljih," pravi Žagar. Tudi on ne verjame, da bi se v katerem koli okolju kar tako odpovedali svoji občini.
Po njegovih navedbah je Slovenija, ko gre za velikost občin, zelo primerljiva denimo z Avstrijo in Francijo, pa verjetno še z marsikatero drugo državo, s tem, da poznajo še vmesne ravni lokalne samouprave, ki jih mi ne. Žagar pri tem izpostavlja bojazen, da ne bi vse skupaj vodilo k dodatni centralizaciji.
Resda so denimo na Danskem zmanjšali število občin, a je po njegovih besedah treba vedeti, da je tam stopnja demokracije bistveno večja, pri čemer sam demokracijo meri tudi v deležu BDP v javnem delu ravni lokalne samouprave; deleži v skandinavskih državah pa so recimo dvakrat, trikrat večji kot v Sloveniji. Da je dobra, razvita lokalna samouprava slika demokracije posamezne države, opozarja tudi Smrdelj.
Slednji še poudarja, da je treba preveriti, kje so tiste stvari, ki jih tudi na lokalni ravni lahko naredijo bolj racionalne in cenejše. A do dogovora o zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki so ga začeli pripravljati v času prejšnje vlade, doslej ni prišlo. Zdaj so sicer prejeli osnutek nekaterih predlogov, do katerih naj bi se opredelili do srečanja z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Virantom, ki bo v drugi polovici junija.
Občine se bojijo izpada sredstev
Po Smrdeljevih besedah pa bi se morali enostavno dogovoriti - občine, država in tisti, ki bodo potencialno prizadeti, kje bi bili pripravljeni zmanjšati odhodke. Kajti, opozarja Smrdelj, ti stroški z ukinitvijo občin ne bodo nič manjši - ne bo manj šol, domov za ostarele, prevozov otrok, itd.
Od vladne ravni si v občinah želijo še nekaterih pojasnil. Po Žagarjevih besedah so zahtevali tudi sestanek s finančnim ministrom in predsednico vlade. Eno od odprtih vprašanjih pa je napovedan davek na nepremičnine. Sedanje nadomestilo za stavbno zemljišče gre občinam, bojijo pa se, da se bo novi davek, ki bo nadomestilo zamenjal, uporabil za krpanje proračunske luknje in da bodo občine ostale še brez teh sredstev.
Gre za več ali manj namenska sredstva za izvajanje investicij, pojasnjuje Žagar. Med drugim izpostavlja, da je v tem trenutku, ko gre za financiranje investicij v javnem sektorju, prav lokalna raven tista, kjer se izvaja okrog 70 odstotkov investicij; če bi ugasnilo še to, bi se razmere, denimo v gradbeništvu, še poslabšale, dodaja Žagar.
Več iz rubrike Družba:
Francija proti elektronskim cigaretam na javnih mestih