Felice Ziza in Sergio Mattarella

Kot smo že poročali, je v petek, 5. septembra, na seji sveta Italijanske samoupravne narodne skupnosti (ISNS) posredovala policija. Po navedbah udeležencev naj bi odstranitev javnosti s seje zahteval poslanec Italijanske narodne skupnosti Felice Ziza, operativno pa izpeljal predsednik sveta Jan Pulin. Na trditve Pulina, da so nekateri prisotni skušali onemogočiti njeno delo in da je bila skupina "približno deset rojakinj in rojakov, identificiranih s strani policije", organizirana "za politične namene in odločena, da se poskuša vmešavati v notranje dinamike institucije Italijanske narodne skupnosti", se je odzval Stefano Destefano, ki se je seje sveta udeležil in bil priča celotnemu dogajanju.

"Na sejo sveta smo prišli samo poslušat razpravo, svojega mnenja o tem nismo izrazili niti s čemer koli pokazali. Nismo se oglašali, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker tako ali tako ne moreš spregovoriti in drugič – ker če spregovoriš, bi te nagnali. Ker niso imeli priložnosti, da bi nas odgnali, so si izmislili to situacijo," je povedal Destefano.

"Zgodba se bo končala na sodišču"

Navedbe Pulina, da je bila skupina organizirana za politične namene, zavrača. "Nismo politično organizirani, jaz osebno nikoli nisem bil član nobene stranke, niti v Italiji niti v Sloveniji. In tako tudi vsi ostali, razen Alana Medveša, ki pa tam ni bil kot pripadnik politične stranke, ampak kot pripadnik italijanske manjšine in hkrati s pooblastilom ene od zaposlenih, ki je prizadeta z novo sistematizacijo. To, da je šlo za politične namene, je popolnoma izmišljeno. Oni to vejo, ker je bilo tako tudi teden dni prej; vsi smo bili tam, tudi Medveš in vedno v isti vlogi. V petek so ustvarili izgovor, da nas vse odpravijo. Imam tudi zvočni posnetek in nikjer se ne sliši nobenega nereda. Poleg tega obstaja 14 prič, vsi z isto zgodbo, proti njim pet ali šest, ki se morajo dogovoriti, katero verzijo bodo povedali sodniku. Kajti ta zgodba se bo končala šele na sodišču," poudarja Destafano.

"Skriva se za funkcijo poslanca"

Na vprašanje, zakaj so morali oditi iz seje sveta, ki je bila pred tem javna, odgovarja: "Po mojem mnenju zato, da bi prikrili svinjarije, ki jih že več kot leto in pol vodi poslanec Ziza v okviru izolske CAN (ISNS) v funkciji svetnika CAN. Skriva se za funkcijo poslanca, da si vse podreja. To se vidi tudi zdaj z zaposlitvijo Martine Gamboz, žene koprskega podžupana Maria Steffeta, ki naj bi se ji zdaj krepile pristojnosti, da bo na čelu pisarne. Je namreč ena od Zizovih najljubših in najbolj "sposobnih" sodelavk, kar se kaže tudi z dejstvi, podkrepljenimi z dokumenti, da v času zaposlitve v izolski ISNS za poslanca Zizo opravlja plačljiva dela v državnem zboru preko podjetja, katerega ustanoviteljica je. Vse druge pa bodo najverjetneje ostale brez dosedanjih zadolžitev, praktično premeščene. Vse bo najverjetneje moralo iti preko Zize in Gambozove," opisuje Destefano razmere. 

Felice Ziza

Prijatelji, sorodniki in interesne povezave?

Med razlogi za takšno situacijo navaja finančna sredstva, ki jih prejema italijanska skupnost, pa tudi upravljanje volilnega vpliva in odločanje, kdo bo sodeloval pri različnih projektih, ki se prek CAN (ISNS) financirajo. Kot še poudarja, naj bi bilo "vse povezano s klientelizmom, nastavljanjem prijateljev in sorodnikov na delovna mesta, ki jih želijo, ali za pridobitev volilne podpore, ko bo čas glasovanja".

Posebej izpostavlja sume o manipulaciji z volilnim registrom pripadnikov italijanske narodnosti.

"Preveril sem in dejansko so mi na izolski občini potrdili, da približno šest mesecev pred volitvami opažajo povečano število tistih, ki se opredeljujejo za Italijane in so vpisani v volilni register. O tem, kdo se lahko razglasi za Italijana, odloča komisija, ki pa jo imenuje svet CAN oziroma svetniki, torej o tem odločajo eni in isti ljudje. Razmerje v svetu je tako, da zdaj Ziza nadaljuje z osmimi osebami, dve vedno glasujeta proti, ostali pa vedno sledijo njegovim navodilom in monološki razpravi, saj se – razen tistih dveh, ki glasujeta po svoji lastni vesti in svojo odločitev tudi argumentirata v razpravah –, na sejah oglaša zgolj Ziza. Torej lahko predlaga karkoli in vedno sprejmejo. Vse je po pravilih, vedno so njihovi prijatelji, vse je njihovo," navaja Destefano.

Alan Medveš

Med 'Italijani' Slovenci, Srbi, Bošnjaki ...

Opisuje tudi način, kako lahko neka oseba "postane" Italijan. "Svet CAN (ISNS) imenuje komisijo, ki odloča, kdo se lahko opredeli za Italijana. Register se potem predloži na upravni enoti, ki pa postopkov ne nadzira, ker pravijo, 'če je vam v redu, je tudi nam v redu'. Predvsem pa je treba vedeti, da se ta svet CAN vedno skriva za besedo 'samoupravna' italijanska skupnost, kar razumejo kot, 'delamo, kar želimo'. Več oseb, vpisanih v ta register, pomeni, da se lahko zahteva več denarja, ker imamo več članov in torej več ljudi za upravljanje. Več članov, več ljudi, več denarja in medtem ti ljudje glasujejo za nas – to je ta logika."

Taka praksa naj bi bila tudi v Kopru in Piranu. "Povsod je enako, tudi v Kopru in Piranu, razlika je le v tem, da druge CAN nimajo poslanca, ki odloča po svoje. Tudi v Kopru in Piranu se število volivcev, ki se opredeljujejo za Italijane, povečuje pred volitvami – to je splošno znano, da vpisujejo ljudi, ki nimajo nobene zveze z Italijani – veliko je Slovencev, Srbov, Bošnjakov, Kosovarjev. Italijanov je vedno manj – stari umirajo, otrok je malo, jasno, da jih ne nadomestijo z drugimi Italijani. Pogoj je samo to, da imajo slovensko državljanstvo in da grejo in rečejo, da so za italijansko kulturo, komisija to sprejme in to je vse," navaja Destefano.

Kot še poudarja, je bil sam verjetno med redkimi, ki je moral pred komisijo odgovarjati na vprašanja. "Moja mama je bila Slovenka, živeli smo v Milanu, vendar sem kot otrok bil pogosto tukaj. Slovensko državljanstvo sem pridobil leta 2007, ko je Slovenija vstopila v Schengen in so poenostavili postopke za državljanstvo. Pred komisijo sem moral odgovarjati na vprašanja, zakaj sem prišel v Slovenijo, zakaj tu delam in živim, kako je CAN organiziran. Mislim, da je to bilo zato, ker so hoteli vedeti vse o meni; ali lahko računajo name ali pa ne, samo to jih zanima. Rabijo "svoje", ne glede na to, ali so Italijani ali ne. Samo to jih zanima, da imajo večino svojih povsod."

Po italijansko ne znajo niti 'dober dan'

Za številne, ki so se na tak način opredelili za Italijane, pravi, da še italijanskega jezika ne znajo. "Kot primer lahko navedem ženo Alberta Scherianija, predsednika Obalne CAN (ISNS), ki je zaposlena na Mestni občini Koper in ne zna reči niti 'dober dan' v italijanščini. Mislim, da je tudi ona vpisana v posebni volilni imenik, saj sem jo srečal na volišču za predčasno glasovanje," navaja.

Na vprašanje, zakaj se tudi ne-Italijani želijo opredeljevati za Italijane pa odgovarja: "Vsi so med seboj povezani. S tem dobijo položaje, službe, vpliv. Z Italijani in italijansko kulturo nimajo nič. Kot rečeno, večina tudi govori zelo slabo italijanščino. Jan Pulin, predsednik CAN (ISNS) v Izoli, tako slabo govori italijansko, da ga še s podnapisi težko razumem; tudi bere s težavo. To so ti lažni Italijani, ki trdno držijo pozicije v italijanski skupnosti v svojih rokah."

Za pojasnila glede navedb o povečevanju števila pripadnikov italijanske narodne skupnosti v času pred volitvami smo se obrnili tudi na državno volilno komisijo. Vprašanja smo naslovili tudi na izolsko CAN (ISNS), ki smo jo vprašali za komentar hudih očitkov, pa tudi, kdo odloča o opredelitvi osebe za pripadnika italijanske narodne skupnosti ter o vpisih v volilni imenik ter po kakšnih kriterijih se te odločitve sprejemajo. Odgovore bomo objavili po prejemu.