Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je danes v Trstu sestal z novoizvoljenimi župani v pokrajinah Trst in Gorica. Poudarek je bil med drugim tudi na ohranjanju slovenskega jezika na tem ozemlju.
OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA: Arčon danes z župani iz Tržaške in Goriške pokrajine
Slovenija
Pred slabima dvema tednoma so v Furlaniji Julijski krajini potekale lokalne volitve. Volivci so izbirali nove občinske uprave v kar 113 občinah, med njimi tudi nekaterih, ki sodijo v območje izvajanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je tako danes srečal z novoizvoljenimi župani iz Tržaške in Goriške pokrajine, ki sodijo v to območje.
Kot je minister Arčon ocenil po delovnem srečanju, je bilo to konstruktivno, saj so spregovorili tudi o izzivih, ki jih še čakajo, med drugim o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje, ki je "platforma za čezmejne projekte in snovanje povezovanja tega prostora.”
Velik poudarek so namenili tudi učenju slovenskega jezika na tem območju. Arčon je ob tem zatrdil, da je eden od glavnih izzivov ohraniti in dodatno vzpodbuditi aktivnost in odzivnost slovenskih volilcev v dvojezičnih občinah. Minister je županom predlagal razmislek o uvedbi participativnega proračuna po zgledu nekaterih občin v Sloveniji: “Tako bi lahko dvojezične občine za celotno Furlanijo - Julijsko krajino lahko postale zgled vključevanja občanov,” je poudaril minister in ponudil pomoč pri prenosu znanja in dobrih praks.
O stvarnosti, izzivih in načrtih za prihodnost so z ministrom govorili župan Občine Dolina Aleksander Coretti, županja Občine Repentabor Tanja Kosmina, županja Občine Zgonik Monika Hrovatin, župan Občine Doberdob Peter Ferfoglia, župan Občine Sovodnje ob Soči Luca Pisk in župan občine Števerjan Marjan Drufovka.
Kot so ugotovili sogovorniki, je ena izmed največjih težav pri učenju slovenščine na območju Trsta in Gorice pomanjkanje kadra, zato želijo stimulirati predvsem mlade, ki se šele odločajo za študij, da bi se odločili za študij pedagogike in slovenistike. V ta namen razmišljajo tudi o možnosti štipendij za ta študij.