Ta izjava je sprožila ostro razpravo o prihodnosti evropske varnosti, saj Orban že dlje časa spodbuja Evropsko unijo k neposrednim pogajanjem z Rusijo, medtem ko je blokiral evropsko vojaško pomoč Ukrajini in nasprotoval sankcijam proti Moskvi. Poleg tega je pozival Nemčijo in Francijo k neposrednim pogovorom s Kremljem, saj je prepričan, da Ukrajina vojaško ne more premagati Rusije in mora iskati diplomatsko rešitev.

Trumpova administracija je zavzela podobno stališče in poudarja potrebo po hitrem končanju vojne. Trump je zamrznil ameriško vojaško pomoč Ukrajini in začel neposredna pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je v evropskih prestolnicah povzročilo zaskrbljenost, da bi bila Evropa in Ukrajina izključeni iz mirovnega procesa.

There is a strategic divide, a transatlantic rift between the majority of Europe and the USA under President @realDonaldTrump. One side insists on prolonging the war in Ukraine, while the other seeks an end to the conflict. Hungary continues to stand firmly for peace! ????️ pic.twitter.com/bRayPvFOtr

— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) March 4, 2025

Orbanov mirovni pristop: Prednost miru pred podaljševanjem konflikta

Orban že več let poudarja, da mora biti mir prednostna naloga Evropske unije, nasprotuje vojaški podpori Ukrajini in zahteva takojšnje prekinitev ognja. Njegova grožnja z vetom na dodatne sankcije proti Rusiji in kritika ukrajinskih prizadevanj za članstvo v EU odražata njegovo prepričanje, da nadaljevanje vojne povečuje človeško trpljenje, ne da bi spremenilo strateško ravnovesje.

Ta stališča so polarizirala evropsko javnost. Podporniki ga vidijo kot enega redkih evropskih voditeljev, ki se upa upreti splošnemu stališču Bruslja, medtem ko kritiki trdijo, da s tem ščiti avtokratske interese in se preveč približuje Moskvi.

Ne glede na različna mnenja je njegova objava na omrežju X požela veliko odzivov, pri čemer so mnogi uporabniki podprli njegov poziv k miru in izrazili razočaranje nad EU, ki se po njihovem mnenju izogiba resnim pogajanjem.

Trumpova agresivna mirovna pobuda

Trump je v skladu z Orbánovim pristopom začel agresivno kampanjo za hitro rešitev konflikta, pri čemer se je osredotočil na obnovo ameriškega globalnega vpliva. Od prevzema položaja je:

- omejil ameriško vojaško pomoč Ukrajini,

- izrazil nezadovoljstvo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim,

- začel neposredne pogovore s Putinom o morebitnem mirovnem dogovoru.

Medtem ko Trumpovi privrženci hvalijo njegov "drzen pristop k miru", evropski voditelji opozarjajo, da bi takšen dogovor lahko izključeval Ukrajino in prinesel koncesije v korist Moskve. Medtem ko Orban Trumpa podpira, so številni evropski voditelji zaskrbljeni, da bo Washington zapustil Ukrajino, kar bi podrlo desetletja ameriškega vodstva pri podpori demokratičnim zaveznikom.

Evropska previdnost: Podpora Ukrajini in varnostne skrbi

Večina evropskih voditeljev je previdna in se upira hitremu vstopu v mirovna pogajanja brez ustreznih varnostnih jamstev. EU je do zdaj zagotovila skoraj 135 milijard evrov za vojaško, finančno in humanitarno pomoč Ukrajini, s čimer želi zagotoviti njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Voditelji, kot sta Emmanuel Macron in Keir Starmer, zagovarjajo povečanje obrambnih izdatkov ter vztrajajo, da mora Evropa imeti glavno vlogo v vseh mirovnih pogajanjih.

Njihova previdnost izhaja iz strahu, da bi lahko hiter dogovor o premirju koristil Rusiji, pustil Ukrajino ranljivo in ogrozil evropsko varnost. Pobuda "ReArm Europe", ki jo vodi EU, je jasen znak, da želi Evropa okrepiti svojo vojaško zmogljivost in dolgoročno podpreti Ukrajino.

Kljub temu pa Orbanova blokada nekaterih poglavitnih odločitev dodatno zapleta evropski odziv, saj države znotraj EU vedno bolj sprejemajo "koalicijske" pobude, kjer posamezne članice prevzamejo samostojne ukrepe.

Vojna izčrpavanja brez jasnega izida

Do marca 2025 konflikt v Ukrajini ostaja vojno izčrpavanje, kjer obe strani beležita velike izgube.

- Ukrajina krepi lastno proizvodnjo orožja, zlasti brezpilotnih letal, da bi upočasnila ruske napade, predvsem v Donbasu.

- Zmanjšanje ameriške podpore je oslabilo ukrajinske vojaške zmogljivosti, medtem ko Rusija nadaljuje pritisk na svoja ozemeljska osvajanja.

Medtem ko Trump in Orban poskušata pospešiti mirovni proces, ostaja vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi se lahko pogajanja odvijala. Evropski voditelji pa vztrajajo, da morajo biti Ukrajini zagotovljene varnostne garancije, sicer bi bil takšen mir kratkoročen in potencialno nevaren.

NATO in EU se zato pripravljata na morebitna mirovna pogajanja, medtem ko se hkrati osredotočata na okrepitev podpore Ukrajini.

Vpliv na globalno varnost

Razkol med Trumpom in Orbánom na eni strani ter EU-jem na drugi ima daljnosežne posledice za globalno varnost.

- Hitro mirovno pogajanje bi lahko ustavilo prelivanje krvi, vendar bi Ukrajina in Evropa ostali ranljivi za prihodnje ruske agresije.

- Po drugi strani bi nadaljevanje vojne okrepilo napetosti, izčrpalo zahodne vire in poglobilo transatlantski prepad.

Evropa se zdaj sooča z vprašanjem, ali lahko zagotovi lastno varnost, če se ZDA umaknejo iz konflikta. V prihodnjih tednih in mesecih bodo diplomatska prizadevanja bistvena za določitev prihodnje poti Ukrajine, Evrope in širšega svetovnega reda.