Svet je analizo področja opravil na podlagi raziskave, s katero so želeli pridobiti celostni vpogled v sistemsko naslavljanje problematike otrok, ki so nasilni do sebe ali do drugih, ali pa se z izzivi nasilja srečujejo v družinskem okolju in se zaradi tega znajdejo v različnih institucionalnih oblikah pomoči, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po potrditvi poročila sveta na vladi.

Raziskava je bila namenjena ugotavljanju izzivov in problemov na tem področju, hkrati pa tudi iskanju rešitev za izboljšanje sistemske ureditve, za katere je v prvi vrsti odgovorna država v okviru različnih ministrstev in resorjev. Drug pomemben akter, ki s svojimi mehanizmi prav tako lahko vpliva na področje, pa so lokalne skupnosti, so dodatno pojasnili na ministrstvu.

Cilji raziskave so bili tako ugotoviti, kako dobro sistem naslavlja potrebe ciljne skupine otrok in mladostnikov in ali sistem pomoči pokrije njihove potrebe, in sicer od preventive do najtežjih primerov otrok in mladostnikov, ter katere skupine veljajo za najbolj ranljive, ker jih sistem spregleda ali pa zanje nima zagotovljenih ustreznih rešitev.

Raziskava pomanjkljivost delovanja sistema podpore in pomoči izpostavlja v več točkah. Med drugim ugotavlja pomanjkanje zgodnje obravnave in pravočasnega prepoznavanja težav, pomanjkanje preventivnih psihosocialnih in drugih podpornih programov, dolge čakalne vrste pri specialistih in pomanjkanje strokovnjakov. Prav tako omenja pomanjkanje specializiranih programov, na primer za ranljive skupine otrok, starejše mladostnike, ob razveznih postopkih, po odpustu iz psihiatrične bolnišnice ali zavoda, ob samomorilnosti, v primeru nasilja v družini in v primeru otrok in mladostnikov, ki življenjsko ogrožajo druge, so pojasnili na ministrstvu.

Svet RS za otroke in družino je na državno in lokalno raven naslovili več predlogov za izboljšanje stanja. Za boljše izide otrok in mladostnikov na ravni namestitev, zdravja in šolanja je treba izboljšati povezovanje in sodelovanje med različnimi sektorji in deležniki na različnih ravneh in spodbujati krepitev različnih oblik sodelovanja (npr. strokovni timi, mreže, skupne zaveze) pri naslavljanju problematike čustvenih in vedenjskih težav ali motenj otrok in mladostnikov.

Med drugim so predlagali tudi prednostno financiranje projektov, programov in služb, ki bodo stiske in težave otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami reševali po njihovi meri, celostno, multidisciplinarno oz. medsektorsko in na različnih ravneh. Poleg tega predlagajo še izobraževanja in strokovna usposabljanja ter izmenjave domačih in tujih dobrih praks.

Predlagali so tudi prednostno kadrovsko in finančno okrepitev centrov za socialno delo, razvijanje različnih oblik rejništva in zagotavljanje podpore rejnikom, razvijanje različnih manjših nastanitvenih oblik v skupnosti in podpornih programov, ki bi bili v večji meri prilagojeni raznolikim potrebam otrok in mladostnikom za čas trajanja otroštva in tudi po dopolnjenem 18. letu starostu, ko zaključijo bivanje v institucijah.

Svet RS za otroke in družino je na podlagi družinskega zakonika ustanovljeno stalno strokovno posvetovalno telo vlade. Člani sveta so predstojniki ključnih ministrstev, katerih delovno področje je povezano s področjem otrok in družine, ter predstavniki nevladnih organizacij in strokovnih institucij s področja otrok in družine ter predstavnika otrok. Člane Sveta RS za otroke in družino imenuje vlada za obdobje petih let, na predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.