Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Praznovanje jubileja se je začelo lani, saj je Josip Vandot (1884–1944) planinske pripovedke o mladem pastirju objavljal v letih 1918, 1922 in 1924. V Kranjski Gori so jubilej proslavili ta teden z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let. Kot so poudarili, je Kekec tudi danes še zelo živ.
OTROCI OBOŽUJEJO KNJIGE O KEKCU: 'Lahko se kosa s Harryjem Potterjem pa tudi z novejšimi liki'
Slovenija
Mladinski literarni junak Kekec se je prvič pojavil v pripovedki Kekec na hudi poti, ki je od januarja do decembra 1918 izhajala kot priloga mladinskega lista Zvonček. Nato je bil glavni junak še dveh Vandotovih pripovedk, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, ki sta prav tako izhajali v Zvončku leta 1922 in 1924.
Knjižnica Kranjska Gora je pri obeležitvi Kekčeve stoletnice združila moči z Gornjesavskim muzejem. Tako so ta teden na Liznjekovi domačiji odprli razstavo likovnih del Ivana Erbežnika (1881–1960), ki je ilustriral Vandotovega Kekca. V kranjskogorski knjižnici pa so v četrtek pripravili domoznanski večer, ki so se ga udeležili tudi pisateljevi sorodniki.
Knjižničarka Nataša Kokošinek je povedala, da je Kekec med mladimi še vedno zelo živi. "V naši knjižnici so vse knjige in filmi o Kekcu redno izposojani in zagotovo se vsak dan najde vsaj nekaj izvodov, ki jih otroci berejo," je pojasnila in dodala, da so prav tako dobro obiskane vse prireditve in ure pravljic, ki se nanašajo na to tematiko.
Zdi se ji, da je v sodobnih časih Kekec izjemno uspešen lik otroškega nacionalnega junaka, ki se ne kosa samo s Harryjem Potterjem, ampak tudi kakšnim novejšim likom. "Kljub vsem sodobnim internetnim junakom, ki so seveda veliko bolje reklamirani in mednarodno znani, je Kekec med našimi otroki tisti, ki je v njihovi zavesti in s katerim odraščajo," je povedala, prepričana, da to ne velja le za kranjskogorske otroke temveč za vso Slovenijo. V Kranjski Gori, ki je kot Vandotov rojstni kraj Kekčev dom, pa jim je še toliko bolj pri srcu.
Po uspešni literarni trilogiji Josipa Vandota so posneli prvi slovenski mladinski celovečerni film.
Literarni zgodovinar Miran Hladnik je poudaril, da je Kekec zelo pomemben, saj določi kulturno obzorje in identiteto otrok od najmlajših let naprej. Vsaki generaciji pa prinaša neko drugo sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni.
Ker je od zadnje ekranizacije minilo že več desetletij, Hladnik težko ocenjuje, kaj je za današnjo mladino tisto, kar je pri Kekcu tako pomembno za aktualni čas. "Kekec prihaja iz drugih časov in danes otroci takšne socialne izkušnje, ki jo je imel Kekec, nimajo, a kljub temu deluje na otroke, morda zaradi živali ali zaradi strahu pred divjimi bitji. Gre za fiktivno dimenzijo, ki je postala pomembnejša od realne socialne, ki je bila svoj čas v prvem planu," je ugotavljal.
Takrat enajstletni Matija Barl je leta 1951 nastopil v prvem slovenskem črno-belem filmu o Kekcu. Umrl je avgusta lani v Marezigah pri Kopru.
Literarni Kekec je bil socialno depriviligran junak, ki je služil pri tujih ljudeh in je moral s svojo iznajdljivostjo in spretnostjo pretentati nasprotnika, se znajti in poiskati svoje mesto pod soncem. Film pa na drugi strani govori o sožitju med otroškim junakom in vaško skupnostjo, ki stoji za njim in ga brani ter rešuje pred čudnimi bitji.
Hladnik meni, da Slovenci Kekca tudi v prihodnje ne bodo pozabili, saj vsaka nacija potrebuje svoje identitetne točke, Kekec pa se je izkazal kot zaupanja vredna točka. "Če mu je uspelo preživeti sto let, zakaj jih ne bi še nadaljnjih sto, dokler Slovenci bodo oziroma dokler ne bodo tega junaka prodali najboljšemu ponudniku, ampak zaenkrat na srečo takega povpraševanja za Kekca nekje v tujini ni in mislim, da bomo še kar nekaj časa živeli z njim," je sklenil Hladnik.
Komentiraj
Erazem |
10 .02. 2019 ob 12: 18
0
Marcel Štefančič, dobro plačan iz državnega proraćuna, je na RTV Slovenija izjavil, da je "Kekec mali fašist". Lahko bi ga povabili in mu pojasnili nekaj pojmov.