Partnerstvo projekta Zgodbe o ribištvu Slovenske Istre skozi čas je zasnovano pod strokovnim vodstvom Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS) in združuje partnerje z različnih področij delovanja, ki bodo pomembno prispevali k uresničevanju zadanih ciljev projekta. "Projekt sem že v samem začetku videl kot nekaj, kar lahko prispeva temu okolju in sem se ga že v sami prijavi veselil. Ribištvo je namreč zapisano v zgodovini tega področja, je del kulturne in naravne dediščine ljudi, ki živimo z morjem," je dejal dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper. 

Dr. Rado Pišot je poudaril tudi pomen ohranjanja ribiške dediščine, saj je to močno zapisano v zgodovino lokalnega prebivalstva in je pomemben del identifikacije: "Kaj vse je bilo v bordetu, kako je nastajal, zakaj ne more biti pravi brez rošpotovega repa? Ali paše zraven tudi guat? Kako pripraviti grancievola ali pa granciporja, ni le del kuhinje. Vse to je del zgodovine, ribiških tehnik, kulture, jezika ali pa turizma in ekonomije."

"Zakaj zgodbe o ribištvu, ali ne bi bila dovolj samo ena zgodba? Zato, ker je to sinteza tega, kar je že narejenega in kar želimo narediti. Namreč, ta več, ki bi ga želeli narediti, je tisti več, ki pomeni, da nesemo to zgodbo v svet. Da ni ostala samo v štirih občinah in morda še čez mejo, med ribiči iz Sistiane in tržaškega okolja, ampak da postane resnično zgodba, ki jo lahko Evropa sprejme," je uvodoma dejala vodja projekta dr. Lucija Čok.

Cilji projekta so spodbujanje socialne blaginje in ravni kvalitete življenja prebivalcev obmorskih občin, utrjevanje zavesti o pomenu ribištva in varstvo kulturne dediščine ribiških območij Slovenske Istre. Po sledeh ribiške dediščine in tradicije, z razvijanjem novih privlačnih in promocijskih rešitev ter osveščanje in obveščanje slovenske, širše in tuje javnosti o potencialu obalnega področja Istre, je mogoče vrniti temu področju nekdanjo privlačnost, ribiški, gospodarski in turistični potencial ali celo več od tega.

Dr. Tina Čok z ZRS Koper je predstavila sklop aktivnosti Kartoline iz zgodovine, kjer želijo primarno oživiti poklice iz preteklosti, "ki so, poleg ribištva, zaznamovali vsa ta naša obalna mesta in ki so danes precej pozabljeni. Gre predvsem za ulične poklice, ki so vezani na kulinarično ponudbo. Ne vem, če se kdo še spomni prodajalcev, ki so stali na trgih in prodajali školjke". Cilj tega sklopa aktivnosti pa je tudi osveščanje o pomenu in kvaliteti lokalne ribe – v ta namen bodo z ribiči, ki bodo sodelovali v projektu, sestavili seznam Slovenski ribiči nudimo, kjer bodo zbrali njihovo ponudbo glede na letni čas.

Izpostavili so tudi sklop z naslovom Pripovedi iz tovarne, ki ga je predstavila dr. Urška Bratož z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper. Namen tega sklopa je povečati informiranost in osveščenost o vprašanjih v zvezi s pridelavo rib in tudi vlogo istrskih žensk pri tem. "Obenem pa tudi ovrednotiti dediščino, ki jo predstavlja predelava rib – najprej tista tradicionalna, torej ročna in kasneje tudi mehanizirana, industrijska, ki je v določenem obdobju pustila svoj pečat zlasti v Izoli, deloma pa tudi v sosednjih obalnih mestih," je dejala. V okviru sklopa bodo zbirali zgodovinsko gradivo in pričevanja, zlasti delavcev in delavk Ampelea, Delamarisa in Arrigonija, zato k sodelovanju vabijo vse, ki imajo informacije o teh vsebinah.

V okviru projekta bo zaživel spletni portal Ribiške zgodbe, dvojezični kuharski priročnik Okus po morju /Sapore di mare, učno gradivo za učence in učitelje v obliki terminološkega slovarja, dokumentacija za vpis starih receptur morske kulinarike na Unescov seznam mediteranske diete ter učni priročnik za šole o zgodovini predelave rib. Za lažje sporočanje projektnih rezultatov bo nastalo raznoliko promocijsko gradivo v obliki letakov in video materiala, so sporočili iz Turističnega združenja Izola.

Vsak od partnerjev bo k skupnim ciljem pripomogel s svojimi izkušnjami in izvajanju projektnih dejavnosti na svojem področju. Tako bo Srednja šola Izola preko dnevov odprtih vrat in promocije kulinaričnih doživetij poskrbela, da bodo zgodbe o ribištvu dosegle čim več mladih.

Salladia v projektu predstavlja lokalno podjetje gostilno Bujol, ki je znana po ohranjanju tradicije receptur morskih jedi. Podjetje bo tako pripomoglo pri iskanju in preverjanju receptur ter oblikovanju dosjeja za vpis na Unescov seznam.

Partnerstvu se je kot predstavnica italijanske manjšine pridružila tudi izolska samoupravna narodna skupnost, ki bo pomagala pri zbiranju podatkov in poskrbela za dvojezične tekste. Stike z javnostjo in promocijo pa so zaupali izolskemu turističnemu združenju. V različne delavnice, na katerih bodo lokalni ribiči predstavili svoje delo, ribiške veščine in z morjem povezane poklice in kulturo bivanja, bo vključenih 15 osnovnih in srednjih šol.

Z vsem, kar bo v projektu nastalo, pa želijo "širši Sloveniji dati občutek, da je Slovenija morska država in da je ribištvo zelo pomembno". "Upam, da bomo lahko vsaj malo doprinesli k širšemu poznavanju problemov in rešitev," je zaključila dr. Lucija Čok.

Projekt v vrednosti 200.000 evrov, ki bo trajal do julija 2023, financira Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.