Ob tem so se znanstveniki zavzeli za vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje. "Imeti sistem, ki bo skorajda stalno opazoval nebo in iskal tovrstne objekte, preden bi ti zadeli Zemljo, je nekaj, kar bi bilo smiselno vzpostaviti. V primeru Čeljabinska bi bilo tovrstno opozorilo nekaj dni prej ali tednov dragoceno," je za britansko medijsko mrežo BBC dejal vodja raziskave Peter Brown s kanadske univerze Zahodni Ontario.

Meteor, ki je 15. februarja eksplodiral nad Rusijo, je imel po ocenah strokovnjakov premer 19 metrov. V atmosfero je vstopil z energijo, ki je enaka 500.000 tonam TNT. Ob eksploziji je povzročil veliko gmotno škodo, poškodovanih pa je bilo več kot tisoč ljudi.

Preučili podatke zadnjih 20 let

Znanstveniki so zdaj proučili podatke zadnjih 20 let, ki so jih pridobili prek senzorjev, ki jih uporablja ameriška administracija, in infrardečih senzorjev, ki so nameščeni po svetu. Prvoten namen tovrstnih detektorjev je, da zaznajo morebitno grožnjo jedrskega orožja, hkrati pa zaznajo tudi eksplozije, ki jih povzročajo padci asteroidov.

Znanstveniki so ugotovili, da je v proučevanem obdobju v Zemljino atmosfero vstopilo okoli 60 asteroidov, večjih od 20 metrov, kar je bistveno več, kot so domnevali. Večina jih je sicer eksplodirala nad oceanom ali nad zelo oddaljenimi območji.

"Da se zgodi nekaj podobnega kot Čeljabinsk, bi na podlagi teleskopskih informacij pričakovali na približno vsakih 150 let. A če pogledate naše podatke in jih proučite vidite, da se takšne stvari dogajajo vsakih 30 let ali nekaj podobnega," je še pojasnil Brown.

Posnetki pomagali pri preučevanju naravnega fenomena

Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa in mednarodni znanstveniki pa so zaradi tega, ker so padec meteorja v Čeljabinsku številni prebivalci opazovali s kamerami in drugimi napravami, dobili odlično priložnost, da so lahko podrobno proučili ta naravni fenomen.

Med drugim so tako s pomočjo teh podatkov ter položaja zvezd na nočnem nebu izračunali, da je imel meteor ob trku hitrost 19 kilometrov na sekundo. Ko je meteor letel skozi atmosfero, je razpadel na delce 30 kilometrov nad Zemljo. Na tej točki je bil svetlejši od Sonca, tudi za ljudi, ki so bili 100 kilometrov stran.

Zaradi ekstremne vročine so se številni delci meteorja spremenili v paro, še preden so dosegli Zemljo. Znanstveniki domnevajo, da je na Zemljo padlo od 4000 do 6000 kilogramov meteoritov, med drugim tudi delec, ki je tehtal okoli 650 kilogramov. Tega so profesionalni potapljači iz jezera Čebarkul dvignili 16. oktobra.