Slovenija je v Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od 100, kar pomeni poslabšanje za dve točki in zdrs glede na leto 2024, ko je dosegla 60 točk. Kljub temu ostaja znotraj skupine držav Zahodne Evrope in Evropske unije, kjer je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar pa najnovejši podatki kažejo na zaustavljanje napredka v boju proti korupciji. 

Zaostajanje za najboljšimi

Po podatkih organizacije Transparency International Slovenija s tem rezultatom še naprej zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav, ki znaša 64 točk, pred njo pa so tudi nekatere srednje- in vzhodnoevropske države, kot so Češka, Latvija in Litva. Med 182 ocenjenimi državami sveta so se na vrhu lestvice znova uvrstile Danska (89 točk), Finska (88) in Singapur (84), na samem dnu pa Južni Sudan in Somalija, oba z devetimi točkami. Med državami Evropske unije sta najslabše uvrščeni Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli po 40 točk.

Predsednik Transparency International Slovenia Matej Mencej poudarja, da rezultati CPI ne odražajo zgolj posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov in politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej zaskrbljujoči so po njegovih besedah trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja neodvisnih institucij.

V družbi Bocvane, Ruande in Katarja

Od začetka merjenja CPI leta 2012 je Slovenija v povprečju dosegala 59 točk, pri čemer je bil najvišji rezultat 61, najnižji pa 56 točk. Z letošnjimi 58 točkami je Slovenija primerljiva z državami, kot so Bocvana, Ruanda in Katar. Poročilo CPI 2025 opozarja, da formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo deklariranim ciljem.

Nujno je krepiti neodvisne institucije

V Transparency International Slovenia ob tem poudarjajo, da je trenutna vlada naredila določene korake naprej, med drugim s sprejetjem resolucije o preprečevanju korupcije ter s pobudo za Resolucijo Združenih narodov o izobraževanju otrok in mladih o etiki in integriteti. Hkrati pa opozarjajo na nujnost krepitve neodvisnih nadzornih institucij, ohranjanja njihove avtonomije in strokovne kredibilnosti ter zagotavljanja preglednih postopkov imenovanj v javnem sektorju.

Poročilo CPI 2025 posebej izpostavlja tudi pomen svobodnih medijev, civilne družbe in zaščite žvižgačev. V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom ali diskreditirani, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje. Indeks namreč ne meri dejanske korupcije, temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju, na podlagi ocen strokovnjakov in anket med gospodarstveniki.

Na globalni ravni CPI 2025 kaže, da se stanje poslabšuje tudi v uveljavljenih demokracijah, kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo in Francija. Od leta 2012 je napredek zabeležilo 31 držav, padec 50 držav, kar 100 držav pa je obstalo na isti ravni zaznave korupcije.

(VIR: Transparency International Slovenia)

V Transparency International ob tem svarijo, da je korupcija ena ključnih groženj demokraciji, razvoju in človekovim pravicam ter da bo brez odločnega in dolgoročnega političnega ukrepanja zaupanje v institucije še naprej upadalo.

KPK: Primanjkuje nam odgovornosti

Na podatke Transparency International so se med drugim odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi ob objavi rezultatov opozarja, da v praksi še vedno primanjkuje prevzemanja odgovornosti na najvišjih ravneh oblasti. "Izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti ter sankcioniranje ob ugotovljenih kršitvah. Na rezultat zagotovo vpliva tudi neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij," je poudaril.

V komisiji izpostavljajo tudi potrebo po spremembah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile hitrejše postopke in učinkovitejši nadzor na področjih nasprotja interesov, lobiranja, premoženjskega stanja, omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij. Čeprav je pristojno ministrstvo k spremembam pristopilo že lani, pa te še niso bile sprejete.