Začetki epidemije in boj proti najhujšemu scenariju

Ko so marca 2020 v Sloveniji razglasili epidemijo, so bili zdravniki, zlasti infektologi, izjemno zaskrbljeni. Spremljali so dogajanje v Italiji, kjer je bilo veliko okužb in smrtnih primerov, ter se spraševali, kako bo slovenski zdravstveni sistem z majhnim številom zaposlenih in omejenimi posteljami prenesel podoben pritisk.

V kasnejših valovih je v slovenskih bolnišnicah večkrat grozilo pomanjkanje postelj. Po najhujšem scenariju, ki se k sreči ni uresničil, bi morali zdravniki izbirati, komu omogočiti zdravljenje. "Že samo soočenje s to možnostjo je bila za zdravnike izjemna travma," je dejala Beović.

Poudarila je, da se premalo zavedamo truda zdravstvenih delavcev, ki so s svojimi ukrepi preprečili najhujše. "Razmere so bile hude, a ljudem se je dalo pomagati," je dodala.

Kljub prizadevanjem pa so zdravniki videli veliko smrti, kar je pustilo močan psihološki pečat. Po njenih besedah v Sloveniji zdravstveni delavci še danes čutijo pandemsko utrujenost.

Odločanje o ukrepih in politični vpliv

Bojano Beović je k vodenju strokovne skupine za covid-19 povabil Janez Janša, ki je dan po razglasitvi epidemije prevzel vodenje vlade od Marjana Šarca. Pristala je pod pogojem, da lahko sama izbere člane skupine.

Na vprašanje, ali je politika vplivala na odločitve skupine, je odgovorila, da je imela proste roke, a so bile informacije o virusu zelo omejene, znanstvene objave pa nezanesljive. Pri pripravi ukrepov so se zato ravnali po splošnem znanju o omejevanju nalezljivih bolezni, saj tujina v prvih tednih še ni imela preverjenih strategij.

Po petih letih Beović ocenjuje, da bi morali v drugem valu sprejeti ukrepe prej in jih zaostriti, podobno kot nekatere druge države, ki so začasno zaustavile delovanje družbe.

Obžaluje tudi, da javnosti niso dovolj pogosto poudarili, da so vsi ukrepi le začasni. "Vsaka pandemija v zgodovini je minila. Ljudje pa so si predstavljali, da bo omejevanje svobode trajalo in da gre za nek nov režim," je dejala.

Cepljenje: upanje in razočaranje

Decembra 2020 so v Slovenijo prispeli prvi odmerki cepiva proti covidu-19, kar je zdravstvenim delavcem prineslo ogromno olajšanje. "Zavedali smo se, da nas ta bolezen ogroža neposredno – nas, naše družine in prijatelje," je poudarila Beović.

V začetku je bilo povpraševanje po cepljenju veliko, cepiva pa premalo, kasneje pa se je zanimanje obrnilo. Septembra 2021 je Slovenija ustavila cepljenje s cepivom Janssen, potem ko je ena bolnica umrla zaradi posledic cepljenja z vektorskim cepivom. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi Beović, je že prej predlagala, da bi se v Sloveniji prednostno uporabljala mRNK cepiva, vendar do tega ni prišlo.

Opozarja, da neželeni učinki cepljenja postanejo vidni šele, ko se cepi veliko ljudi. "Če klinična raziskava vključuje nekaj deset tisoč ljudi, neželenih učinkov, ki se pojavijo pri enem na 100.000 ljudi, v njej ne vidimo," je pojasnila.

Covid-19 danes: manj nevaren, a še vedno prisoten

Po petih letih so razmere povsem drugačne. Skoraj vsi so bolezen preboleli ali bili cepljeni, zato so resni zapleti redki, prav tako se le redko pojavijo hude covidne pljučnice, ki bi zahtevale zdravljenje z respiratorji.

Kljub temu imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje. Beović opaža, da so pozivi k cepljenju postali tabu tema. "Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni in priznati, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem," je dejala.

Dolgi covid ostaja izziv

Nekateri bolniki se še vedno soočajo z dolgotrajnimi posledicami covida-19, znanimi kot dolgi covid. Gre za različne simptome, ki vztrajajo po preboleli bolezni, vendar učinkovitega zdravljenja za zdaj še ni.

Poleg fizičnih in zdravstvenih izzivov, ki jih je prinesla pandemija, Beović poudarja tudi njen vpliv na spremembe v razmišljanju zdravstvenih delavcev in splošno pandemsko utrujenost v družbi. Čeprav je covid-19 danes le še bled spomin na nekoč izredne razmere, ostaja lekcija za prihodnje zdravstvene krize.