Po besedah vodje stranke SD Matjaža Hana so na sestanku sprejeli dva dogovora. "Prvič, da bo vlada spoštovala na nek način resolucijo, ki jo je sprejel državni zbor, to pa pomeni dva procenta za obrambo in en procent, dodatni, do leta 2030 tudi za obrambo, t. i. ta dvojna raba," je pojasnil.

Kot ključna je pri tem izpostavil proračuna za leti 2026 in 2027. "Vsako leto bomo naredili v vladi (...) pregled, kaj se porablja in na kakšen način se porablja ta dva procenta oziroma potem en procent do leta 2030," je dejal in poudaril, da so se dogovorili tudi, da dvig izdatkov ne bo šel na škodo sociale, zdravstva, gospodarstva in drugih področij. Han je še dejal, da je poraba pet odstotkov BDP za obrambo za SD nesprejemljiva.

Podpredsednik vlade iz Gibanja Svoboda Matej Arčon je prav tako dejal, da je ključna obrambna resolucija. "To je tudi predsednik vlade na zasedanju Nata zagovarjal, predstavljal in to je tudi uradno stališče vlade Republike Slovenije in to se bo tudi odražalo v vseh proračunih in načrtu razvojnih programov do leta 2030," je dejal.

Premier se je za sklic mini koalicijskega vrha odločil, potem ko so se voditelji članic Nata v sredo zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, to pa je povzročilo razburjenje v SD in Levici. Že takrat je premier poudaril, da je edina sprejeta zaveza Slovenije ta, da izdatke še letos dvigne na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri, kar predvideva omenjena resolucija, ki jo je potrdil državni zbor.

V koalicijskih strankah SD in Levica so pred vrhom Nata premierja pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Razburjenje so obenem povzročila tudi na vladi obravnavana izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu, kjer pa ministri manjših koalicijskih partneric naj ne bi zaznali, da gradivo omenja dvig na pet odstotkov BDP.

Po srečanju niti Han niti koordinatorka Levice Asta Vrečko nista neposredno omenila možnosti izstopa njunih strank iz koalicije.