Zgolj dejstvo, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja, so ustavni sodniki med drugim zapisali v odločbi. Na odločitev je iz politike za zdaj le malo odzivov. Po mnenju Levice je to, da ustavno sodišče odpravi "gnusno" potezo vlade Mira Cerarja, edino ustrezno. Po njihovih navedbah je bilo od samega začetka jasno, da je zakon v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo.

"Ob postavitvi rezilne žice, zaostritvi azilne zakonodaje, podelitvi policijskih pooblastil vojski, uvedbi paralizatorja in množičnega nadzora nad vozniki, letalskimi potniki in slehernikom, ki se giblje po ozemlju Slovenije, je bil suspenz azila le eden izmed represivnih, neutemeljenih in prekomernih ukrepov prejšnje vlade. Nekaj jih je ustavno sodišče že razveljavilo, nekaj pa jih najverjetneje še bo," so dodali.

A razveljavitev novele zakona oz. dela spornega člena je po ocenah Levice premalo. Kot so pojasnili, so vse glasnejša namreč opozorila s terena, da se nezakonita vračanja in onemogočanje vlaganja prošenj za azil v praksi dogajajo tudi brez protiustavnega zakona. "Ob tem je vse bolj jasno, da glede vprašanj migracij in represije tudi naslednika Mira Cerarja vleče izrazito v desno," ugotavljajo v Levici. Napovedujejo, da bodo še naprej nasprotovali ukrepom, ki posegajo v temeljne svobode prebivalcev Slovenije in v osnovna načela mednarodnega humanitarnega prava, med katere sodi pravica do azila.

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča izpostavil, da bi "ustavno sodišče v prvi vrsti moralo ščititi slovensko državo in državljane". "Šele potem ko bi bilo to urejeno, naj bi se ukvarjalo tudi s pravicami tistih, ki so vdrli v našo državo, sprejemajo naše bonitete, ki pa jih ne znajo ceniti," je dejal in ocenil, da bi ta del člena v zakonu moral ostati. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je navedel le, da ne more komentirati, ker ni bral odločbe ustavnega sodišča. Druge stranke odločitve ustavnega sodišča za zdaj ne komentirajo.

Sprejemanje novele zakona o tujcih je bilo napeto in burno, v koaliciji in tudi znotraj SMC, ki je tedaj vodila vlado, si niso bili enotni. Novelo, ki predvideva aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo, je DZ sprejel konec januarja 2017 s 47 glasovi za in 18 proti. Potrjeno je bilo dopolnilo NSi, po katerem bo za to dovolj 46 poslanskih glasov, zaradi tega je proti glasovalo več koalicijskih poslancev, tudi predsednik DZ in tedanji poslanec SMC Milan Brglez.

Brglez, sicer aktualni evropski poslanec iz vrst SD, je danes v pisnem odzivu pozdravil odločitev sodišča. Po njegovem mnenju je presodilo pravilno, saj je treba v Sloveniji spoštovati ustavo, mednarodne pogodbe in zakone. Upa, da bo vlada čim prej spremenila zakon o tujcih, "da bo v skladu z ustavo ter njenimi standardi varovanja človekovih pravic".

"Po več kot dveh letih od sprejema tega zakona, ki sem mu oporekal ustavnost in zakonitost in ki je tudi zaznamoval mojo politično pot, bo moje spanje mirnejše, ker vem, da ko odpove politika, ostane še ustavno sodišče," je še navedel Brglez.

Podobno kot Brglez so proti noveli glasovali mnogi poslanci koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. V NSi in SDS so novelo podprli, v ZL so bili proti.