Nova pravila v obliki direktive prinašajo članicam več prožnosti pri izbiri, za katere proizvode bodo veljale znižane, super znižane ali ničelne stopnje, a ne v tolikšni meri, kot je januarja 2018 predlagala Evropska komisija.

Zagotavljajo enako obravnavo vseh članic, in sicer je možnost odstopanja, ki je doslej veljala le za nekatere članice, po novem ob upoštevanju določenih načel na voljo za vse.

Nova pravila predvidevajo tudi postopno odpravo prednostne obravnave okolju škodljivih proizvodov ter omogočajo hiter odziv v primeru izjemnih okoliščin, kot so pandemija, humanitarna kriza ali naravne nesreče.

Za davčne odločitve je potrebno soglasje članic. Zakonodaja se sprejema v postopku posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki bo podal mnenje, saj prvo iz leta 2018 ni več primerno, ker se je predlagana direktiva od takrat preveč spremenila. Nato bodo lahko članice zakonodajo tudi uradno sprejele.

Na zasedanju, ki ga v vlogi predsedujočega tej sestavi Sveta EU vodi slovenski finančni minister Andrej Šircelj, obravnavajo tudi prenovo kodeksa ravnanja na področju obdavčitve podjetij iz leta 1997. V tem primeru je dogovor zaradi zadržkov Madžarske in Estonije manj verjeten.

Slovensko predsedstvo predstavlja danes tudi poročili o napredku pri vzpostavljanju bančne unije, vključno s predlogom o evropskem sistemu jamstev za bančne vloge, ter glede svežnja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Razpravljajo pa še o zakonodajnem svežnju za unijo kapitalskih trgov.

Poleg tega je danes predvidena izmenjava mnenj o izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost. V času slovenskega predsedovanja so potrdili 22 nacionalnih načrtov. Predplačilo je prejelo 17 članic, tudi Slovenija. Skupna vrednost trenutnih predplačil je nekoliko več kot 52 milijard evrov.

Evropska komisija še ocenjuje načrte Madžarske in Poljske, pri katerih se zapleta zaradi očitanih kršitev načel vladavine prava, ter Bolgarije in Švedske. Nizozemska pa je edina članica, ki svojega načrta v Bruselj še ni poslala.