Na Hrvaškem načrtujejo podatkovni center, ki ga razvija Jako Andabak v partnerstvu z močnimi ameriškimi institucionalnimi investitorji, predstavljen pa bo na vrhu Pobude Tri morja. Neuradno se omenja, da je vrednost investicije več kot 50 milijard evrov. Hrvaška je bila za to investicijo v infrastrukturo, na kateri delujejo vse digitalne storitve in sistemi, izbrana v konkurenci več držav srednje in vzhodne Evrope. Po načrtu naj bi se gradnja začela leta 2027, začetek delovanja pa je predviden v začetku leta 2029.

V Evropi so zmogljivosti podatkovnih centrov koncentrirane v nekaj velikih vozliščih. London ima skupaj približno 2–3 GW, Frankfurt okoli 1,5–2 GW, Amsterdam 1–1,5 GW, Dublin več kot 1 GW, Pariz pa okoli 0,8–1,2 GW. Vendar ne gre za en sam center, temveč za številne kampuse in objekte, običajno z zmogljivostjo do 150 MW. Za razliko od njih je projekt Pantheon zasnovan kot celota, ki združuje tehnološko, energetsko, vodno, prometno in optično infrastrukturo.

Projekt vključuje več vzporednih posegov - poleg samega AI razvojnega in podatkovnega centra je predvidena gradnja lastne transformatorske postaje in približno 280 kilometrov novih daljnovodov. Strateški partner centra bo zgradil tudi fotonapetostno elektrarno moči 500 megavatov, namenjeno izključno njegovim potrebam. Štirje daljnovodi bodo povezali južni transformatorski postaji Obrovac in Reka z novo postajo v Topuskem, ki bo največja v Hrvaški, ter še dva daljnovoda, eden proti postaji Žerjavinac, drugi proti postaji Tumbri.

Vlaganja, ki spremljajo projekt, presegajo okvir same investicije in vstopajo v širši kontekst stabilnosti elektroenergetskega sistema ter krepitve družbene infrastrukture skozi naložbe v ceste, vrtce, šole in zdravstvo. Skupna vrednost premoženja, ki se daje na razpolago in ostane Hrvaški oziroma se predaja Hrvaškemu operaterju prenosnega sistema (HOPS), skupaj z delom infrastrukture, kot so ceste, znaša 500 milijonov evrov. 

Tehnični standard projekta je postavljen nad običajne okvire: center naj bi imel raven razpoložljivosti višjo od doslej najvišjega Tier 4 standarda v EU, kar v praksi pomeni le minimalne prekinitve. Takšna zanesljivost je nujna, saj podatkovni centri te vrste ne služijo le shranjevanju podatkov, temveč podpirajo sisteme, ki morajo delovati neprekinjeno.

Poudarjeno je tudi hrvaško inženirsko znanje. Tehnični del vodi Mislav Crnogorac, glavni inženir in tehnološki direktor projekta, z izkušnjami na vodilnih inženirskih položajih v Amazonu, Emersonu in Vertivu, ki je doslej projektiral več kot 50 podatkovnih centrov po svetu. Vodi ekipo 25 domačih strokovnjakov.

Med gradnjo je predvidenih približno 3.000 delovnih mest, po začetku delovanja pa naj bi center zaposloval okoli 1500 ljudi, od katerih bi 60 odstotkov ali več predstavljala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Ocenjuje se tudi okoli 6.000 posredno ustvarjenih delovnih mest, kar skupaj pomeni skoraj 10.000 delovnih mest, povezanih s projektom.