Predsednik Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnojević je pojasnil, da je zasvojenost v starosti pogosto zelo spregledano področje. Dejal je: "Ko smo organizirali ta strokovni posvet, smo ugotovili, da se s tem področjem v Sloveniji ukvarja zelo malo strokovnjakov. Zelo veliko zasvojenosti se naslavlja predvsem pri mladih oziroma pri aktivni populaciji, starejši pa so tukaj popolnoma prezrti."

Poudaril je, da je današnji strokovni posvet korak v pravo smer, saj odpira temo in spodbuja raziskave, usmerjene v starejšo populacijo.

Mirjana Radovanović z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je pojasnila, da je tudi v starosti alkohol najpogosteje zlorabljena droga. Opozorila je, da je področje legalnih odvisnosti močno stigmatizirano tudi znotraj zdravstva.

Po njenih besedah izbrani osebni zdravniki pogosto povedo, da jim je zelo težko govoriti o zlorabi alkohola, substanc in zdravil s starejšimi pacienti, še posebej s tistimi, ki navzven delujejo zelo urejeno.

Dodala je, da je pri starejših pogosto težko ugotoviti, ali so težave, kot so nepojasnjeni padci in motnje spomina, posledica staranja in bolezni ali pa gre morda za zlorabo alkohola oziroma zdravil.

Po besedah Radovanović je pri tej populaciji izredno pomembno sodelovanje svojcev, ki jih je treba vključiti, da pravočasno prepoznajo težave in sprejmejo, da je zdravljenje smiselno.

Vesna Mejak z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je medtem opozorila, da se starejši soočajo tudi z zlorabo psihoaktivnih snovi oziroma odvisnostjo od prepovedanih drog, ki jo običajno povezujemo predvsem z ljudmi v zgodnji do srednji odraslosti.

Pojasnila je, da starejši uporabniki predstavljajo heterogeno skupino, v kateri so tako posamezniki z dolgoletno uporabo drog kot tudi tisti, ki so substance začeli uporabljati šele pozneje v življenju.

Po njenih besedah raziskave kažejo, da so poleg alkohola pri starejših najpogosteje zlorabljene substance marihuana ter benzodiazepini oziroma zdravila na recept.

Velik del starejših uporabnikov se po njenih besedah sooča tudi s socialno izolacijo, stanovanjskimi težavami oziroma brezdomstvom ter ekonomskimi težavami. Pogosto niso bili vključeni v redna delovna razmerja in so bili odvisni predvsem od socialnih prejemkov.

Posledično imajo slabšo socialno mrežo in slabše socialne spretnosti, kar dodatno utrjuje njihovo marginalizacijo in izolacijo.

Med dejavniki tveganja za razvoj odvisnosti pri starejših je navedla neprostovoljno upokojitev, izgubo partnerja ali družinskega člana, zdravstvene težave, socialno izolacijo, duševne motnje, kognitivni upad, ekonomske težave in zgodovino zlorabe psihoaktivnih snovi.

Kot eno največjih ovir pri obravnavi starejših odvisnikov pa vidi negativna stališča, kot je prepričanje "enkrat odvisnik, vedno odvisnik", ter sprejemljiv odnos okolice, ki uporabo drog pri starejših pogosto dojema kot njihov "zadnji užitek".