Brez oznake do 400 evrov kazni: Italija uvedla nova pravila za e-skiroje, kaj pa Slovenija?

V Italiji od 16. maja veljajo nova pravila za uporabnike električnih skirojev. Po novem morajo biti e-skiroji opremljeni s posebno identifikacijsko oznako oziroma 'targhinom', ki bo vezana na davčno številko lastnika. Voznikom brez oznake grozijo globe med 100 in 400 evri.

Nova ureditev je del zaostrovanja pravil za mikromobilnost zaradi vse več težav z nevarno vožnjo, nesrečami in konfliktov s pešci v italijanskih mestih. Uporabniki bodo za oznako odšteli najmanj 8,66 evra, z dodatnimi administrativnimi stroški pa bi cena lahko dosegla okoli 33 evrov.

Obvezno zavarovanje odgovornosti bo v Italiji začelo veljati 16. julija. Letni stroški zavarovanja naj bi znašali med 25 in 150 evri, nova pravila pa so že sprožila burne odzive zaradi možnih podražitev in številnih odprtih vprašanj glede odgovornosti ob nesrečah.

V Sloveniji za zdaj registrske tablice in obvezno zavarovanje za električne skiroje še niso predvideni, čeprav se zaradi vse več nesreč in težav v prometu že dlje časa pojavljajo pobude za strožjo ureditev področja mikromobilnosti.

Slovenija skupaj s 15  evropskimi državami za skupna pravila glede e-skirojev

Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da Slovenija aktivno spremlja razvoj področja mikromobilnosti doma in v tujini. Glede morebitnih registrskih oznak poudarjajo, da zagovarjajo enoten evropski pristop.

"Skupaj s še 15 državami članicami smo podpisali izjavo, ki Evropsko komisijo poziva k vzpostavitvi enotnega evropskega regulativnega okvira za osebna prevozna sredstva, med katera spadajo tudi električni skiroji," pojasnjujejo na ministrstvu.

Cilj pobude je uvedba sistema, podobnega homologaciji, ki bi zagotovil tehnično varna vozila in poenotena pravila po vsej Evropski uniji.

Obvezno zavarovanje tudi v Sloveniji?

Na ministrstvu poudarjajo, da področje obveznega zavarovanja ureja Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je v pristojnosti ministrstva za finance. Kljub temu pa je v okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030 predvidena tudi preučitev možnosti uvedbe obveznega zavarovanja za lahka motorna vozila.

Nesreč z e-skiroji je vse več

Na ministrstvu opozarjajo, da podatki kažejo izrazit porast nesreč z električnimi skiroji.

"Podatki policije in Agencije za varnost prometa kažejo, da se je število prometnih nesreč z e-skiroji med letoma 2020 in 2025 povečalo za približno 500 odstotkov, z 51 na več kot 300 nesreč letno," navajajo.

Še bolj zaskrbljujoč je porast hudih telesnih poškodb in smrtnih nesreč. Leta 2022 sta v nesrečah z e-skiroji umrli dve osebi, dve smrtni nesreči pa so zabeležili že v prvih mesecih letošnjega leta.

Po podatkih policije so najpogostejši udeleženci teh nesreč stari med 34 in 44 let, skoraj 80 odstotkov vseh nesreč pa se konča s poškodbami.

Tudi statistika UKC Ljubljana kaže močno rast poškodb uporabnikov skirojev. Medtem ko so leta 2015 obravnavali 154 poškodovanih, jih je bilo leta 2025 že kar 766.

Strožja pravila že veljajo

Električni skiroji so v Sloveniji od leta 2021 opredeljeni kot lahka motorna vozila. Njihova največja dovoljena hitrost je omejena na 25 kilometrov na uro, vožnja pa je dovoljena predvsem po kolesarski infrastrukturi oziroma ob desnem robu vozišča.

Vožnja po pločnikih je prepovedana, uporaba mobilnih telefonov in slušalk med vožnjo pa ni dovoljena. Na e-skiroju je dovoljena le ena oseba.

Pomembna sprememba je začela veljati februarja letos, ko se je starostna meja za uporabo e-skirojev zvišala z 12 na 15 let.

"S tem smo naredili pomemben korak k večji varnosti najmlajših in prilagodili ureditev tveganjem v prometu," poudarjajo na ministrstvu.

Ministrstvo pripravlja nove ukrepe

Na ministrstvu napovedujejo tudi dodatne spremembe zakonodaje in ukrepe za večjo varnost.

Med ključnimi dejavnostmi izpostavljajo možnost uvedbe usposabljanj za varno vožnjo e-skirojev v srednjih šolah, saj po novem e-skiroje lahko uporabljajo šele osebe, starejše od 15 let.

Prav tako si prizadevajo za uvedbo obvezne zaščitne čelade za vse uporabnike električnih skirojev.

"Pripravljamo tudi podlage za učinkovitejši nadzor nad tehnično ustreznostjo in poenostavitev zasega nevarnih vozil," dodajajo.

Velika težava predelani e-skiroji

Poseben problem predstavljajo predelani električni skiroji, katerih konstrukcijska hitrost presega zakonsko dovoljenih 25 kilometrov na uro.

Na ministrstvu opozarjajo, da takšna vozila ne sodijo več med lahka motorna vozila in ob nepooblaščeni uporabi v prometu predstavljajo resno varnostno tveganje.

Nadzor nad prometom sicer izvajajo predvsem policija in občinska redarstva, medtem ko Inšpektorat RS za infrastrukturo nadzira področje dajanja vozil na trg.