T. i. severnojadranska vodikova dolina (angl. North Adriatic Hydrogen Valley, kratica NAHV) predvideva vzpostavitev celotne verige od proizvodnje vodika s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov preko skladiščenja in distribucije do končne uporabe energenta.

Pilotni projekti naj bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida v industrijskih sektorjih, kot so proizvodnja jekla, cementa in stekla, pa tudi v prometu. Ključni cilj je ustvariti tako ponudbo kot povpraševanje po vodiku kot konkurenčnem energentu. Projekt naj bi prispeval tudi k ustvarjanju delovnih mest.

Od skupaj 700 milijonov evrov so po 300 milijonov evrov vredni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem, približno 100 milijonov evrov pa v italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina.

Za Slovenijo je projekt NAHV po besedah državne sekretarke za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen pomemben, ker obeta novo, zeleno prihodnost na območjih, kjer bo treba opustiti uporabo premoga. Poleg tega se vodik kaže kot obetavna oziroma nujna rešitev za razogljičenje energetsko intenzivne industrije v Sloveniji, je dejala.

Kot je pojasnil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj, je za glavno točko proizvodnje zelenega vodika v Sloveniji predvidena Šaleška dolina. Na Družimirskem jezeru je načrtovana postavitev plavajoče sončne elektrarne z močjo 150 megavatov, električno energijo iz nje pa bi uporabljali za proizvodnjo vodika v Šoštanju. Proizvodnja naj bi se začela leta 2027, že pred zaprtjem šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. To bo pomembno za prestrukturiranje lokalnega gospodarstva, vendar bo sončna elektrarna proizvajala le sedem ali osem odstotkov energije v primerjavi s termoelektrarno, je opozoril.

Investicijski cikel predvideva tudi druge sončne, vetrne in črpalne elektrarne, tudi sicer pa so vse naložbe HSE usmerjene v zeleni prehod, je zatrdil Štokelj. Poudaril je pomembno vlogo vodika pri vsem tem: "Plinu se bomo morali odpovedati. Vodik bo nadomeščal plin, poleg tega pa v vodiku vidimo tudi potencial za skladiščenje viškov električne energije iz poletnih mesecev, ko je večja proizvodnja v sončnih elektrarnah, v zimske mesece." Po napovedih prvega moža HSE bo leta 2030 vodik predstavljal tudi 30 odstotkov plina v plinovodih.

Financiranje NAHV še ni dokončno dorečeno. Poleg zasebnih vložkov pričakujejo tudi dodatne subvencije EU ali države. Za primer, če teh ne bo ali če projekti ne bodo zagotavljali želene donosnosti, pogodba vsebuje varovalko in omogoča izvedbo naložb v manjšem obsegu, je pojasnil Štokelj. Ob tem je poudaril, da bo vodikova tehnologija verjetno šele po letu 2030 ali 2035 tako razvita, da bo lahko donosna brez subvencij.

V projektu NAHV, ki ga vodi HSE, sodelujejo tako zasebni kot javni subjekti, večinoma podjetja, univerze in inštituti. Uradno se je projekt začel 1. septembra, danes pa se je na uvodnem sestanku v Portorožu zbralo več kot sto udeležencev.

25 milijonov evrov je prispevala evropska organizacija javno-zasebnega partnerstva Partnerstvo za čisti vodik (angl. The Clean Hydrogen Partnership Joint Undertaking). Njen predstavnik Antonio Aguilo Rullan je povedal, da je partnerstvo do zdaj za šest t.i. vodikovih dolin namenilo 200 milijonov evrov. Jadranska je ena največjih in je bila tudi zaradi čezmejnega značaja zelo dobro ocenjena. EU je NAHV označila za vodilni projekt, je poudaril.

Po Rullanovih podatkih sta v Evropi zdaj dve delujoči vodikovi dolini, ena na španski Majorki, ena na Nizozemskem, v različnih fazah od idejne zasnove naprej pa jih je še približno 60.