Na makadamski poti ob izlivu reke Dragonje je redkega plazilca fotografiral zunanji sodelavec Krajinskega parka Sečoveljske soline. Opazovanje te vrste kače, ki je v Sloveniji prvič potrjeno zabeležena leta 1983 na Steni pri Dragonji, je izjemnega pomena. V Sečoveljskih solinah je bil gož nazadnje potrjeno opažen 14. maja 2008, ko se je okoli 150 cm dolg primerek sončil na kolovozni poti blizu letališča. Pred tem je bil nekajkrat opažen tudi ob kanalu Lera na območju drugega izhlapevanja.

Zanimivo je, da kljub rednemu monitoringu območja v zadnjih letih progastega goža niso več opazili. Razlogi za to ostajajo neznani – morda gre za občasnega obiskovalca, ki se pojavlja le naključno, ali pa za zelo plašno vrsto, ki se spretno izogiba človeškim očem.

Posebnost včerajšnjega opazovanja je tudi dejstvo, da kača ni bila sama – v njeni družbi je bil še en primerek. Naravoslovci ugibajo, da bi lahko šlo za par v času paritvenega obdobja, zaradi česar sta bila morda manj previdna kot sicer.

"Vsako ponovno opažanje progastega goža nas navdaja z optimizmom. Gre za vrsto, ki je pri nas izjemno redka in zato toliko bolj dragocena. Upamo, da gre za znak njene stalnejše prisotnosti v našem prostoru," so na svojem družbenem omrežju zapisali v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

Dogodek znova odpira vprašanje o stalnosti naselitve progastega goža v Sečoveljskih solinah. Ne glede na to pa opažanje te redke in ogrožene vrste kaže na bogastvo narave tega edinstvenega območja ter pomen ohranjanja njegove biotske raznovrstnosti.