Slovensko pomorstvo je v zadnjih letih doživelo več udarcev

Po zaprtju podjetja Splošna plovba so se med dijaki in pomorščaki pojavili strahovi, da bi lahko podobna usoda doletela tudi program plovbni tehnik na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran (GEPŠ), kjer se pomorski kader izobražuje že skoraj 80 let.

Kot smo na našem portalu pisali pred časom, so se zadnjem obdobju ti strahovi okrepili, predvsem zaradi ugibanj, da bi lahko program plovbni tehnik postopno ugašal, kot se je zgodilo s programom ladijski strojnik, ki v praksi ne deluje že več kot deset let.

Ravnatelj Borut Butinar nam je takrat pojasnil, da so strahovi pretirani: "Ko sem prevzel vodenje, je bilo v programu plovbni tehnik 94 dijakov, letos pa jih je 96. Podatki kažejo, da je vpis stabilen, strah pred ukinitvijo pa neupravičen."

Na GEPŠ stabilen vpis, a stare vsebine in kadrovski primanjkljaj

Glavni izziv po naših informacijah naj bi bila stagnacija programov, predvsem zaradi počasnih sprememb strokovnih vsebin in pomanjkanja povezave s prakso. Čeprav so bile pred leti na papirju uvedene spremembe, so bile po mnenju strokovnjakov zgolj kozmetične, saj strokovni predmeti ostajajo nespremenjeni kljub posodobitvam STCW konvencije (Manila amandmaji), ki narekujejo nove kompetence za pomorski kader.

Butinar je opozoril, da prenovo programov vodi Center za poklicno izobraževanje (CPI), šola pa je v okviru svojih možnosti izboljšala pogoje: prenovila dijaški dom, kupila novo plovilo, opremila specializirane učilnice in simulatorje ter omogočila prakso v tujini. Vpis ostaja stabilen, zadnja leta vsako leto poln oddelek – med 25 in 30 dijakov.

Kadrovski problem pa je širši: pomorskega strokovnega kadra je vse manj, učitelji se upokojujejo, nove generacije pa težko pridobijo. Program plovbni tehnik trenutno pokrivata 2,5 sistemiziranih delovnih mest, dodatnih 0,5 pa z zagotavljanjem kadra podpira Uprava za pomorstvo.

Glede kadrovskih težav je Butinar opozoril, da so problemi širši in se ne nanašajo le na GEPŠ Piran: pomorskega kadra je v Sloveniji vedno manj, stara se in težko jih nadomeščajo novi. Za program plovbni tehnik so sistemizirani 2,5 delovni mesti, dodatnih 0,5 pa pokrivajo z zaposlenimi z Uprave za pomorstvo.

Tuji ladjarji niso pripravljeni sofinancirati prakse za slovenske dijake

Kot smo pisali takrat, je težava, s katero se soočajo dijaki, tudi v tem, da so zaradi tega, ker država nima več svojega ladjarja, prisiljeni prakso opravljati pri tujih ladjarjih in da slednji niso pripravljena financirati prakse za slovenske dijake. Zato že šest let na ministrstvu čaka predlog o ustanovitvi sklada, ki bi pokrival stroške prakse in plovbe za častniški izpit. "Po mojem je to najbolj realna možnost, da pridemo do mest pri tujih ladjarjih," je pojasnil Butinar.

Poslanska pobuda za podporo pomorskemu izobraževanju

Poslanka mag. Tamara Kozlovič in poslanec Robert Janev sta pred dnevi na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek posredovala pisno pobudo za izboljšanje praktičnega usposabljanja bodočih pomorščakov. Poudarjata, da je kakovostno usposobljen pomorski kader ključen za ohranjanje in razvoj pomorstva v Sloveniji ter za ohranjanje nacionalne pomorske tradicije.

S podporo bi država zagotovila nadaljevanje pomorske izobraževalne tradicije

"V Sloveniji se pomorsko izobraževanje izvaja na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran s programom plovbni tehnik ter na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani s programoma navtika in ladijsko strojništvo. Glavni izziv pa ostaja izvedba obveznega praktičnega usposabljanja na ladjah, saj država nima lastnih kapacitet, praksa pa se zato izvaja v tujini. To prinaša visoke stroške, omejuje dostopnost in zmanjšuje privlačnost izobraževanja, kar dolgoročno povečuje tveganje kadrovskega primanjkljaja," sta zapisala v pobudi.

Poslanca predlagata, da ministrstvo preuči možnosti financiranja in organizacijske podpore za prakso, s čimer bi Slovenija ohranila svojo vlogo odgovorne pomorske države in zagotovila nadaljevanje pomorske izobraževalne tradicije.

Janev: "Kot pomorska država si ne moremo privoščiti, da ne bi imeli lastnega kadra"

V zvezi s pobudo smo se obrnili na poslanca Roberta Janova, ki nam je pojasnil, da težave pri praktičnem usposabljanju bodočih pomorščakov zadevajo tako srednješolce kot študente. "Ker Slovenija nima več svojega ladjarja, smo odvisni od tujih. Bodoči pomorščaki so tako prepuščeni trgu. Kot pomorska država bi morali zagotavljati pogoje, da naši kadeti pridejo do poklica in izobrazbe," pojasnjuje.

Janov dodaja, da bi država morala posredovati bodisi s pogodbo s tujim ladjarjem bodisi s sofinanciranjem prakse, da bi zagotovila ustrezno izobraževanje. Na ta način bi poskrbeli, da niso prepuščeni sami sebi: "Na tem področju ne smemo ničesar prepustiti naključju. Imamo tudi Upravo za pomorstvo in tudi tam potrebujemo kader. Uslužbenci se bodo upokojevali in treba bo zapolniti njihova delovna mesta."

Po njegovih informacijah pri financiranju prakse ne bi šlo za velik strošek, sploh glede na pomen ohranjanja pomorskega kadra v Sloveniji. "Kot pomorska država si ne moremo privoščiti, da ne bi imeli lastnega kadra," dodaja.

Janov nam je še povedal, da je po zadnjih njegovih informacijah ministrstvo že začelo delati v iskanju rešitev. "Naročili so analizo, kako država lahko pristopi, kakšne so omejitve in kakšni so dejanski stroški. Do konca leta naj bi bila analiza zaključena, ta pa bo potem vodila v smer iskanja najbolj optimalne rešitve," še pojasnjuje poslanec.