Medsebojna povezanost srednje pomorske šole in pomorskega podjetja sega v leto 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska pomorska trgovska akademija, hkrati pa je slovensko pomorsko podjetje Agramit, kasneje Splošna plovba, začelo svojo pot. V zadnjem desetletju sta se tako šola kot podjetje borila za obstoj, pri čemer je podjetje izgubilo bitko, ko je nemški lastnik Peter Döhle 29. julija letos na skupščini izglasoval likvidacijo družbe. "Med pomorščaki in dijaki se zato pojavlja vprašanje: bo podobna usoda doletela tudi srednjo pomorsko šolo?" se sprašuje naš vir, ki želi ostati anonimen in opozarja, da so se prvi znaki težav pokazali že pri programu ladijski strojnik, ki se v praksi ne izvaja več kot deset let. Po njegovih besedah "trenutno podobna usoda grozi tudi programu plovbni tehnik".

Številke dijakov kažejo drugačno sliko

Trditev, da programu plovbni tehnik grozi postopno ugašanje, ravnatelj Borut Butinar zavrača in navaja konkretne podatke: "V šolskem letu 2014/15, ko sem nastopil kot v. d. ravnatelja, je bilo v programu plovbni tehnik 94 dijakov, letos pa jih je 96. Torej imamo v programu celo štiri več kot takrat. Podatki jasno kažejo, da je strah pred ukinitvijo trenutno neupravičen. Kaj bo v prihodnosti, pa je težko napovedati."

Borut Butinar, ravnatelj GEPŠ Piran

Kdo je odgovoren za prenovo programov?

Glavni razlog za stagnacijo je po besedah našega vira pasivnost vodstva šole, ki se ne želi posvetiti posodobitvam in sodelovanju s stroko. "Čeprav je bil program na papirju nekoliko spremenjen leta 2020, so bile spremembe zgolj kozmetične – strokovni predmeti ostajajo nespremenjeni, kljub veliki posodobitvi STCW konvencije, poznani kot Manila amandmaji. Stroka je predlagala vključitev vsebin, ki bi dijakom omogočile pridobitev različnih pooblastil in izboljšale njihovo karierno pot, vendar je vodstvo idejo zavrnilo, saj STCW konvencija po njihovem predstavlja breme," je navedel.

Ob tem je dodal, da je bil odprti kurikul, ki bi moral služiti kot prostor za dodatno strokovno izobraževanje, izkoriščen za vsebine, ki dijakom ne nudijo dodatne vrednosti: "Cilj vodstva je bil program prikazati kot privlačen za vpis, kar pa je v nasprotju s priporočili Centra za poklicno izobraževanje (CPI). Posledica takšnega odnosa je zapuščanje redkih strokovnjakov, ki jih Slovenija premore, kar še dodatno ogroža obstoj programa."

Butinar tem očistkom ostro oporeka: "Imate napačno informacijo. Prenovo programov vodi CPI, ne šola. Obveščeni smo, da bomo kmalu prišli na vrsto za posodobitev, vendar se je zaradi menjav zaposlenih na CPI postopek zavlekel. Poleg tega se program plovbni tehnik izvaja le pri nas, zato je tudi število dijakov majhno, kar nedvomno vpliva na prioritetno obravnavo."

Ravnatelj se je odzval tudi na očitke, da šola zanemarja slovensko pomorsko tradicijo. Po njegovih besedah so pričakovanja, da bo šola reševala slovensko pomorstvo, nerealna: "Šolstvo zadovoljuje potrebe gospodarstva in želje dijakov. Politiko razvoja pomorstva vodi država oziroma ministrstvo za infrastrukturo, zato naj se vprašanja naslavljajo tja."

Vpis ostaja stabilen kljub krizi

Po navedbah našega vira, je vodstvo šole sicer odprlo nova programa – logistični tehnik in računalniški tehnik – z namenom povečanja vpisa, vendar se je stanje programa plovbni tehnik od takrat le poslabšalo. "Odnos do tega programa je vse bolj očiten, saj se zdi, da vodstvo sistematično dela na njegovem ugašanju. Če se ta proces uresniči, bo izginila skoraj 80-letna tradicija pomorskega izobraževanja v Sloveniji, pri čemer obstaja velika verjetnost, da bo v prihodnje enaka usoda doletela tudi Fakulteto za pomorstvo in promet (FPP)," je še izpostavil.

Butinar meni drugače: "Stanje programa plovbni tehnik ni nič slabše kot leta 2014. Res pa je, da lokalno gospodarstvo podpira druge programe in za njih obstaja veliko zanimanje. Žal pomorske industrije v Sloveniji praktično ni več, kar predstavlja največjo težavo za razvoj in obstoj programa."

Po njegovih besedah vpis ostaja stabilen, kar kažejo tudi podatki. "V zadnjih desetih letih smo vsako leto vpisali poln oddelek – med 25 in 30 dijakov. Tudi letos je v program vpisanih 30 dijakov," je pojasnil.

Pomorski kader se stara, mlajših strokovnjakov skoraj ni več

Na očitke, da naj bi šolo zaradi odnosa do programa zapustilo še tisto malo strokovnega kadra, ki ga Slovenija premore, Butinar odgovarja, da je problem širši in ni omejen zgolj na njihovo ustanovo. "Večina šol v Sloveniji se v zadnjih treh letih sooča z velikimi kadrovskimi težavam. Tudi naša šola ni pri tem nobena izjema. V pomorstvu je dodatna težava, da je pomorskega kadra vsako leto manj in se zelo hitro stara. Bazen za pridobivanje kadrov je izredno skrčen, finančni pogoji, ki jih lahko ponudi šola, pa niso konkurenčni, zato je težko pridobiti nov kader," poudarja.

Natančneje razloži tudi trenutno kadrovsko stanje, in sicer sta v programu plovbni tehnik sistemizirani 2,5 delovni mesti, obe mesti imajo pokriti, 0,5 mesta pa pokrivajo s pomočjo zaposlenih z Uprave za pomorstvo RS. V času od 2013 do 2025 sta dva učitelja stroke odšla v pokoj, eden je zamenjal službo. Situacija po njegovih besedah ne izstopa v ničemer glede na druga strokovna področja v šolstvu.

"Osebno sem za spremembe, strokovni kader žal temu ni bil naklonjen, zato ostaja program že desetletja nespremenjen, čeprav se je gospodarsko okolje in pričakovanja dijakov drastično spremenilo," poudarja.

Butinar: Pogoji so najboljši doslej, a brez državne podpore ni dolgoročne vizije

Na naša vprašanja glede dolgoročnih načrtov šole Butinar odgovarja, da je razvoj pomorstva v prvi vrsti naloga države: "To vprašanje je za ministrstvo za infrastrukturo. Ko bomo izvedeli, kakšna je slovenska politika razvoja pomorstva, lahko tudi kot šola delamo dolgoročne načrte. Šola se zato osredotoča na kakovostno izvajanje pouka in izboljševanje pogojev za dijake."

Od leta 2014 so med drugim prenovili dijaški dom, kupili nov čoln, prenovili obstoječa plovila, opremili specialno učilnico za ladijsko zdravstvo, pridobili dodatni simulator skupaj s Fakulteto za pomorstvo in promet ter dijakom omogočili prakso v tujini prek evropskih sredstev. "Pogoji so bistveno boljši kot kadarkoli, kader smo pomladili, sodelujemo z Upravo za pomorstvo in nekaj podjetji, ki delujejo na tem področju," navaja.

Težava ostaja v tem, da tuja podjetja niso pripravljena financirati prakse za slovenske dijake. Zato že šest let na ministrstvu čaka predlog o ustanovitvi sklada, ki bi pokrival stroške prakse in plovbe za častniški izpit. "Po mojem je to najbolj realna možnost, da pridemo do mest pri tujih ladjarjih," dodaja Butinar. S Fakulteto za pomorstvo in promet sicer redno sodelujejo pri simulatorjih, ladijskem zdravstvu in uporabi reševalne opreme.

Propad Splošne plovbe – udarec tudi za izobraževanje?

Na vprašanje, ali bo likvidacija podjetja Splošna plovba sprožila domino učinek, ki bi ogrozil obstoj pomorskega izobraževanja, Butinar odgovarja: "Vsekakor bo vpliv negativen, upajmo, da čim manjši."