Rutte ostal brez podpore

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v zadnjih tednih skušal doseči dogovor o obveznem finančnem okviru za pomoč Ukrajini. Predlog je želel predstaviti kot enotno in konkretno zavezo zavezništva pred prihajajočim vrhom Nata v Ankari.

A kot je sam priznal, predlog ni dobil zadostne podpore članic. Imen držav, ki so načrtu nasprotovale, sicer ni navedel, zdaj pa je The Telegraph razkril, da so bile med njimi Velika Britanija, Francija, Španija, Italija in Kanada.

Po informacijah vira iz zavezništva naj bi predlog podpiralo najmanj sedem držav članic, ki že zdaj za pomoč Ukrajini namenjajo več kot predlaganih 0,25 odstotka BDP.

Vse odločitve zahtevajo soglasje

Ker Nato ključne odločitve sprejema soglasno, je nasprotovanje večjih članic zadostovalo za blokado načrta.

"Niso preveč navdušene nad idejo," je za Telegraph dejal vir iz zavezništva in med državami, ki so izrazile pomisleke, navedel London, Pariz, Madrid, Rim in Ottawo.

Po navedbah poznavalcev je predlog razkril tudi velike razlike med članicami glede pripravljenosti za dolgoročno financiranje ukrajinske obrambe.

Kritike na račun evropskih velesil

Največ kritik se je v zadnjih mesecih usmerilo predvsem proti Franciji, Španiji, Italiji in Kanadi, ki naj bi po ocenah nekaterih zaveznic prispevale premalo glede na velikost svojih gospodarstev.

Podatki Kielskega inštituta kažejo, da nekatere manjše države, med njimi Poljska, Nizozemska ter nordijske in baltske države, za pomoč Ukrajini namenjajo bistveno večji delež svojega BDP.

Tudi Rutte je večkrat opozoril, da pomoč Ukrajini znotraj Nata "ni enakomerno porazdeljena" in da številne države "ne prispevajo dovolj".

Udarec za ugled Velike Britanije

Novica predstavlja tudi neprijeten trenutek za britansko vlado premierja Keira Starmerja, ki se je znašla pod kritikami zaradi omilitve določenih sankcij na rusko nafto in plin.

Britanska vlada je namreč zaradi razmer na Bližnjem vzhodu dovolila časovno omejene izjeme za nakup goriv, pridobljenih iz ruske surove nafte v tretjih državah.

Čeprav Velika Britanija po skupni višini vojaške pomoči Ukrajini ostaja med največjimi podpornicami Kijeva, zaostaja za predlagano mejo 0,25 odstotka BDP. Starmer je za zdaj obljubil približno tri milijarde funtov letne pomoči, kar predstavlja okoli 0,1 odstotka britanskega BDP.

Evropa pod pritiskom

Razprava o financiranju pomoči Ukrajini se dodatno zaostruje tudi zaradi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ustavil večje neposredne donacije pomoči Kijevu in evropske zaveznike pozval, naj prevzamejo večje breme.

Voditelji severnoevropskih držav so zato v zadnjih dneh ponovno pozvali članice Nata k večji finančni podpori Ukrajini.

"Želel bi si, da bi več držav, ki tako lepo govorijo o Ukrajini, svoje besede podprlo tudi z denarjem," je pred srečanjem Nata dejal švedski premier Ulf Kristersson.