Razpravljalci so poudarili pomen odličnosti v znanosti in odprli vprašanje o različnih merilih kakovosti znanstvenega raziskovanja. Prof. Jean-Pierre Bourguignon je kolege povabil, naj bodo ambiciozni in si upajo tvegati ter prijavljati in realizirati nove ideje. "Ne bodite tradicionalisti," je poudaril. 

Na vprašanje, kateri so glavni izzivi aktualnega trenutka na področju raziskovanja, je prof. Bourguignon izpostavil dejstvo, da je pandemija zelo prizadela tudi znanstvenike in raziskovalce, saj je bil dostop do laboratorijev zelo omejen. To se zdaj izboljšuje, a določene posledice so ostale.

Kot drugo pomembno vprašanje je poudaril odnos  med znanostjo in politiko: "Med pandemijo so politiki morali sprejemati številne odločitve na osnovi podatkov in informacij, ki so jih dobili od znanstvenikov.  V nekaterih primerih pa znanstveniki niso bili prepričani, kaj je prava rešitev, saj znanost lahko deluje samo na osnovi dejstev, ta dejstva pa v primeru novega virusa niso bila znana."

Prof. Bourguignon je izpostavil velik uspeh cepiva proti covid-19, ki ga ni nihče pričakoval: "Cepivo je izjemen dosežek, ljudje pa so to sprejeli kot nekaj normalnega. Znanstveniki morajo sprejeti dejstvo, da ljudje pričakujejo, da se bodo rešitve pojavile čez noč, čeprav je to delo, ki je bilo opravljeno v več letih; sprejeti morajo dejstvo, da ljudje to jemljejo kot nekaj samoumevnega, preprostega. Zato mora znanost nenehno razlagati, da gre za izjemen dosežek in da se ne more pričakovati od znanosti, da se rešitve hitro najdejo, ker to ni res, v resnici je veliko bolj zapleteno."

Kot izziv za prihodnost je prof. Bourguignon izpostavil prav vzpostavitev učinkovitega odnosa med znanostjo in splošno javnostjo, pa tudi med  znanostjo in politiko, ki mora vključiti znanost v svoje odločitve:

"Kar dela znanost uspešno, je uporaba znanstvenih metod. Ne moreš se pretvarjati, da imaš rešitev, če nimaš vseh dejstev, to pa zahteva določen čas. Prav v času epidemije je bil to velik izziv. Ljudje so potrebovali rešitev 'naslednji dan', to pa ni bilo možno. Potrebno je javnosti razložiti, da prava znanost zahteva čas, podatke, organizacijo. Brez tega ni znanosti. Tudi v kriznih situacijah moraš biti kot znanstvenik potrpežljiv. Ne moreš mimo strogih metod preverjanja dejstev, mimo upoštevanja dejstev. Razložiti to javnosti pa ni enostavno, posebno v časih, ko je normalno biti nepotrpežljiv."

Prof. Bourguignon se je dotaknil tudi vprašanja cepljenja proti covid-19: "Mislim, da druge možnosti od cepljenja ni, ker nimamo še zdravila za ta virus. So primeri bolezni, za katera obstajajo cepiva, a tudi v primeru obolenja poznamo zdravljenje. V tem primeru pa tega žal še ne poznamo. Znanstveniki bi morali biti zelo vključeni kampanjo za cepljenje, saj je potrebno ljudem razložiti, da je cepljenje učinkovito samo, če je cepljeno dovolj veliko število ljudi. Če se cepiš, zaščitiš sebe in tudi druge ljudi. Vsakdo je del rešitve."

Po besedah rektorice UP prof. dr. Klavdije Kutnar je diskusija odprla veliko zanimivih in aktualnih tem. "Bistveno je, da smo se kot znanstvena skupnost zavezali k temu, da promoviramo znanost in inovacije v družbi. V okviru EU poteka trenutno konferenca o prihodnosti Evrope, kjer so določene prioritetne teme, med katerimi pa ni znanosti in inovacij. Kot znanstveniki moramo poskrbeti, da se bo Evropa zavedala, da je za njen nadaljnji razvoj ključnega pomena vlaganje v znanost in inovacije," je poudarila dr. Kutnar in dodala:

"Ta dogodek smo sprejeli tudi kot podaljšanje 8. Evropskega kongresa matematike, ki je potekal junija v Portorožu, pretežno v virtualni obliki. Prof. Bourguignon je tedaj izvedel intervju, v katerem je predstavil svoj pogled na znanost in matematiko. Žal je bil izveden v virtualni obliki, tokrat pa smo ga ponovno uspeli gostiti na UP."  

Ob obisku na Univerzi na Primorskem bodo imeli matematiki tudi priložnost osebne diskusije s prof. Bourguignonom. "Za nas je izredno pomembno, da kot univerza omogočimo našim študentom in mladim raziskovalcem, da se srečujejo s takimi eminancami," je še izpostavila prof. dr. Kutnar.