Benjamin Netanjahu

Kot so pojasnili na MZEZ, je intervencije v tem primeru mogoče vložiti do roka za oddajo zadnje pisne vloge v postopku, ki je trenutno določen za 12. marec 2026.

Slovenija sicer že dlje časa razmišlja o pridružitvi tožbi, doslej pa se je kot skrajni rok za odločitev omenjal konec januarja.

Na vprašanje, ali se namerava Slovenija tožbi pridružiti, na zunanjem ministrstvu niso neposredno odgovorili. Poudarili so le, da bodo pristojni odločitev sprejeli preudarno.

"Zaradi kompleksnosti primera, občutljivega političnega ozadja in pomembnosti ustrezne pravne argumentacije bo Slovenija odločitev sprejela premišljeno in na podlagi poglobljene pravne analize," so zapisali.

Ob tem so zagotovili, da Slovenija pozorno spremlja potek postopkov ter da ostajajo dejavno vključeni v dialog s partnerji, da bi ocenili razvoj dogodkov v luči zavezanosti mednarodnemu pravu in varstvu temeljnih človekovih pravic.

Pred tem je danes skupina nevladnih in drugih organizacij civilne družbe vlado in MZEZ znova pozvala k pridružitvi tožbi, ki jo je Južna Afrika proti Izraelu vložila zaradi domnevnega kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanja genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.

Doslej se je tožbi, ki jo je Južna Afrika vložila konec leta 2023, pridružilo že več držav, med njimi Španija, Brazilija, Irska, Turčija in Belgija, ki se je tožbi pridružila 24. decembra lani.

Pridružitev posamezne države tožbi ne pomeni, da ta podpira vse obtožbe v njej ali da namerava na sodišču stopiti v bran Izraelu, temveč da bo v postopku podala svoje stališče oziroma lastno interpretacijo mednarodnega prava.